Gibraltar

Gibraltar
Gibraltar
	Geslo: Nulli Expugnabilis Hosti (latinsko); »Noben sovražnik ga ni osvojil«1
	Himna: »Himna Gibraltarja« ; »Bog reši kraljico«;
Glavno mesto; (in največje mesto)	Gibraltar; 36°8′N, 5°21′W
Uradni jeziki	angleščina
Upravljanje	britansko čezmorsko ozemlje
dogodek	datum
Površina
Prebivalstvo
BDP (PKM)	ocena 2000
HDI (n/a)	n/a (n/a) (n/a)
Valuta	gibraltarski funt2 (GIP)
Časovni pas	CET (UTC+1)
Vrhnja domena (TLD)	.gi
Klicna koda	+3503
1	(v angleščini) National Symbols of Gibraltar
2	Fiksiran s funtom šterlingom. Kovance in bankovce izdaja gibraltarska vlada.
3	Pred 10. februarjem 2007 je bila klicna koda iz Španije 9567.

Gíbraltar je čezmorsko ozemlje Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske. Leži v jugozahodni Evropi na skrajnem južnem koncu Iberskega polotoka in ima velik strateški pomen, saj Gibraltarska ožina povezuje Severnoatlantski ocean in Sredozemsko morje ter Evropo in Afriko.

Gibraltar leži na severni strani Gibraltarske ožine, to je na mestu, kjer se Evropa najbolj približa Afriki.

Vsebina

1 Zgodovina
2 Demografija
3 Geografija
- 3.1 Pokrajina in narava
- 3.2 Živali
4 Politika
5 Galerija
6 Zunanje povezave

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

V antiki je bil Gibraltar eden od t.i. Heraklejevih stebrov; po takratnem pojmovanju sveta se je tam končala Zemlja.

711 leta so Gibraltar osvojili muslimanski Arabci in Berberi. Ime Gibraltar izvira iz Dschebel al-Tarik - Tarikova gora. Poimenovan je po Tariku ibn Sijadu, maverskemu vojskovodji, ki je spoznal strateški pomen Gibraltarja in ukazal, da se tam postavi trdnjava. Muslimani so imeli Gibraltar v lasti do rekonkviste (1462). Od leta 1309 do 1333 je bil prvič v kastilski lasti.

4. avgusta 1704 so Gibraltar osvojili Britanci med špansko nasledstveno vojno. Pri tem napadu so presenetili Špance, ker niso napadli ob jutranji zori (kot je bilo običajno), ampak popoldan med siesto. Leta 1730 je bil z mirovnim sporazumom v Utrechtu formalno priznan Britaniji in je od leta 1730 kronska kolonija.

V koloniji živi 28.800 prebivalcev. Že dolgo prihaja do napetosti med Veliko Britanijo in Španijo, ki želi pridobiti Gibraltar v svojo državo. Meja med Gibraltarjem in Španijo je bila od 1969 do 1985 zaprta,

Pri referendumu 7. novembra 2002 (udeležba je bila 90 %) je 99 % udeležencev glasovalo za ohranitev statusa in le 187 volivcev je bilo za deljeno suverenost.

Gibraltarska ožina, ki povezuje Atlantik in Sredozemsko morje ima velik strateški pomen za oborožene sile, zato ima Velika Britanija v Gibraltarju oporišče vojne mornarice.

Demografija[uredi | uredi kodo]

Po zadnjem popisu v juliju 2008 je število prebivalcev Gibraltarja 28.002.

Gibraltarci so mešanica narodov, ki so se priselili v zadnjih tristotih letih. So potomci ekonomskih migrantov, ki so prišli v Gibraltar potem, ko se je večina Špancev leta 1704 odselila. Ostala jih je le peščica, približno 200 ljudi, predvsem Kataloncev, ki so s prišleki flote princa George-a tvorili takratno prebivalstvo. Do leta 1753 je bila večina prebivalcev že Genovežanov, Maltežanov in Portugalcev. Ostale etnične skupine so sestavljali še Minorci (ki so izgnani, ko je bila Minorka vrnjena Španiji leta 1783), Sardinci, Sicilijani in ostali Italijani, Francozi, Nemci in Britanci. Migracija iz Španije in čezmejne poroke so bile stalnica do Francove blokade španskih meja z Gibraltarjem. Franco je s tem odrezal mnoge Gibraltarce od svojih sorodnikov v Španiji. Španska socialistična vlada je ponovno odprla meje 10 let po Francovi smrti.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Pokrajina in narava[uredi | uredi kodo]

Z vzhodne strani že od daleč opazimo strmo pečino (Upper Rock) nad zalivom Algeciras. Povsod navzoče opice, votlina s kapniki St. Michael's Cave in v skale izkopani obrambni položaji iz dobe obleganja 1779 – 1783 (Siege Tunnels) so glavne turistične zanimivosti.

Mesto Gibraltar leži na ozkem pasu na vzhodni strani, kjer je skala manj strma. Na južnem rtu (Europa Point) stoji svetilnik, zgrajen leta 1841.

Živali[uredi | uredi kodo]

Gibraltar je edini kraj v Evropi, kjer živijo opice na prostosti. To so berberske opice ali magoti (znanstveno latinsko ime Macaca sylvanus). Zaradi opic imenujejo Gibraltarsko skalo tudi Opičja skala.

Izvor teh opic ni popolnoma jasen. Verjetno so jih pripeljali ljudje iz Maroka. V preteklosti so berberske opice živele tudi v južni in srednji Evropi, in bi bile gibraltarske opice lahko njihovi potomci.

Legenda pripoveduje, da se bo britanska oblast v Gibraltarju končala, ko bo zadnja opica zapustila skalo. Legenda naj bi imela osnovo v zgodbi iz časa obleganja v letih 1779 – 1783. Opice naj bi opozorile Angleže pred nočnim napadom Špancev in Francozov.

Britanski predsednik vlade Winston Churchill je naročil uvoz berberskih opic iz Maroka, da bi izboljšali gensko zasnovo v ozki skupnosti živečih in bolehnih opic.

Politika[uredi | uredi kodo]

Odnos do Velike Britanije[uredi | uredi kodo]

Gibraltar je kronska kolonija Velike Britanije. Ima lastno vlado, ki ima pristojnosti samouprave, razen področij obrambe, zunanje politike in notranje varnosti, ki so v pristojnosti Velike Britanije. Vodja države je angleška kraljica, ki jo zastopa guverner. Guverner je tudi poveljnik oboroženih sil in policije.

Politični sistem[uredi | uredi kodo]

Prebivalci volijo 15 članski parlament (House of Assembly), ki ga sestavljajo le poslanci dveh najmočnejših strank. Zmagovalna stranka dobi osem poslanskih mest, stranka, ki je druga po rezultatu pa sedem. Tako ni nikdar potrebna koalicija. Guverner imenuje vodjo zmagovalne stranke za ministrskega predsednika. V vladi sta še finančni in pravosodni minister.

Vodilne stranke so za samoupravo Gibraltarja in so proti kakršnim koli sporazumom s Španijo.

Status v okviru Evropske unije[uredi | uredi kodo]

Gibraltar je del EU. S stališča EU so prebivalci Gibraltarja državljani Velike Britanije. Je pa nekaj izjem:

Gibraltar ni del skupnega trga
ne sodeluje v skupni kmetijski in ribolovni politiki
ne uporabljajo se določila EU o davku na dodano vrednost

V letu 2003 so dobili prebivalci Gibraltarja volilno pravico za volitve v Evropski parlament. Gibraltar spada v volilno okrožje južne Anglije, ki ima sedem poslancev.