Madagaskar
| Repoblikan'i Madagasikara République de Madagascar Republic of Madagascar Republika Madagaskar
|
||||||
|---|---|---|---|---|---|---|
|
||||||
| Geslo: Tanindrazana, Fahafahana, Fandrosoana (malgaško) Patrie, liberté, progrès (francosko) »Očetnjava, svoboda, napredek« |
||||||
| Himna: Ry Tanindraza nay malala ô O, naša ljubljena očetnjava |
||||||
 |
||||||
| Glavno mesto | Antananarivo |
|||||
| Največje mesto | Antananarivo | |||||
| Uradni jeziki | malgaščina, francoščina, angleščina1 | |||||
| Demonim | Madagaskarec, Madagaskarka | |||||
| Upravljanje | republika | |||||
| - | predsednik: | Hery Rajaonarimampianina | ||||
| - | predsednik vlade: | Jean Ravelonarivo | ||||
| Neodvisnost | od Francije | |||||
| - | datum: | 26. junij 1960 | ||||
| Površina | ||||||
| - | skupaj: | 587,041 km² (45.) | ||||
| - | voda (%): | 0,13 % | ||||
| Prebivalstvo | ||||||
| - | ocena julij 2005: | 18.606.000 (56.) | ||||
| - | štetje 1993: | 12.238.914 | ||||
| BDP (PKM) | ocena 2006 | |||||
| - | skupaj: | 17,270 milijarde USD (123.) | ||||
| - | na prebivalca: | $905 (169.) | ||||
| Gini (2001) | 47,5 (visok) | |||||
| HDI (2004) |  0,509 (srednji) (143.) |
|||||
| Valuta | malgaški ariari (MGA) |
|||||
| Časovni pas | EAT (UTC+3) | |||||
| - | poletni (DST): | ne upoštevajo (UTC+3) | ||||
| Vrhnja domena (TLD) | .mg | |||||
| Klicna koda | +261 | |||||
| 1Uradni jeziki od 27. aprila 2007 | ||||||
Madagaskar je otoška država v Indijskem oceanu, ob vzhodni obali afriške države Mozambik. Madagaskar je četrti največji otok na svetu. Na severozahodu se prek Mozambiškega kanala pripluje do otoka Mayotte in do Komorov, na severu pa do otokov Glorioso, na severovzhodu pa do Sejšelov. Uradna jezika sta francoščina in malgaščina, glavno mesto pa je Antananarivo. Madagaskar ima približno 18 milijonov prebivalcev (podatki so iz leta 2004). Denarna enota je ariari.
Površje[uredi | uredi kodo]
Večina otoka sestavljajo ravnine od 750-1400m nadmorske višine. Tudi Madagaskar ima tri gorovja: Maromokotro 2876m ( je 12m višji od Triglava), Ankaratra (leži v srednjem delu) in Andringitra (leži na jugu otoka). Na vzhodu in zahodu pa so od 20–50 km široke obalne ravnine. Obale so težko dostopne zaradi koralnih grebenov in mangrov.
Podnebje in rast[uredi | uredi kodo]
Podnebje je tropsko.
Prevladujejo travnate površine in grmičevja na vzhodu pa so ohranjeni tudi tropski deževni gozdovi. Madagaskar je poznan tudi po izrednem bogastvu živalskih in rastlinskih vrst, ta naravna raznovrstnost pa je ogrožena zaradi propadanja gozda.
Prebivalstvo[uredi | uredi kodo]
Večina prebivalstva je azijskega izvora z pomešanimi črnskimi priseljenci, tam pa živijo tudi indijski, francoski in kitajski priseljenci. Tamkajšnji prebivalci se imenujejo Malgaši.
Zgodovina[uredi | uredi kodo]
Predniki današnjih prebivalcev so se naselili na otok iz jugovzhodne Azije v 4. stoletju. V 7. stoletju so Arabci vzpostavili trgovske postojanke ob severovzhodni obali Madagaskarja. Portugalci so odkrili otok v začetku 16. stoletja med potovanjem v Indijo. V poznem 17. stoletju Francozi vzpostavijo trgovske postojanke ob vzhodni obali. Od 1774 do 1824 so obale pogosto obiskane s strani gusarjev.
Konec 18. stoletja vladarji Merine vzpostavijo nadvlado nad večjim delom otoka, vključno z obalo. Leta 1817 kralj Radema I. (vladal 1810 - 1828) in britanski guverner Mauritiusa skleneta pogodbo o ukinitvi trgovine s sužnji, ki je bila do tedaj pomembna za ekonomijo Merine. V zameno je dobil otok britansko vojaško in denarno pomoč. Kraljica Ranavalona I. (1828 - 1861) tako odpira šole in tiska knjige v malgaškem jeziku. Do vojaškega spopada s Francozi je prišlo za časa vladanja Ranavalone II. v letih 1883 - 85, ko so Francozi otok razglasili za francoski protektorat. Kot del splošne porazdelitve vplivnih območij te regije je dobila Velika Britanija na ta račun otok Zanzibar (sedaj del Tanzanije). Celotno kontrolo nad otokom je Francija vzpostavila v letih 1895 - 96 z ukinitvijo kraljevine Merine. Med II. svetovno vojno po padcu Francije otok zasede Velika Britanija, ki ga leta 1943 preda Francoskim svobodnim silam.
Leta 1946 Madagaskar postane francoski čezmorski teritorij. Istega leta ustanovljeno Demokratsko gibanje za obnovo Madagaskarja - MDRM premaga na volitvah francoske kolaborante. Leta 1947 sproži antikolonialno vstajo, ki je krvavo zadušena leto kasneje, stranka prepovedana, njeni vodje pa zaprti. Leta 1956 Francija izvede reformo institucij. Istega leta ustanovljena Zveza malgaškega naroda nadaljuje politiko prejšnje MDRM, medtem ko Socialdemokratska stranka Madagaskarja in Komorov zavzame bolj umirjeno stališče do Francije. 14. oktobra 1958 Madagaskar postane avtonomna republika v sestavi Francoske skupnosti. Obdobje začasne vlade se konča s sprejemom ustave leta 1959, popolno neodvisnost pa Madagaskar doseže 26. junija1960.
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
 |
Poglejte si besedo madagaskar v Wikislovarju, prostem slovarju. |
Več gradiva o temi Madagaskar v Wikimedijini zbirki
|
|||||
