Španščina
Španščina | |
---|---|
español | |
castellano | |
Izgovorjava | espaˈɲol, kasteˈʎano |
Področje | Španija, Latinska Amerika (glej spodaj) |
Število maternih govorcev | 407 milijonov (2010)[1][2] 60 milijonov kot drugi jezik (ni datuma)[2] |
Jezikovna družina | |
Zgodnejše oblike |
stara španščina
|
Pisava | latinica (španska abeceda) španska Braillova pisava |
Uradni status | |
Uradni jezik |
20 držav
Neodvisne entitete
Jezik večjih manjšin
Mednarodne organizacije:
|
Regulator | Real Academia Española in 21 drugih državnih akademij španskega jezika |
Jezikovne kode | |
ISO 639-1 | es |
ISO 639-2 | spa |
ISO 639-3 | spa |
Linguasphere | 51-AAA-b |
Države kjer je španščina uradni jezik.
Države in zvezne države ZDA brez uradnega statusa, ampak španščino govori 25% ali več prebivalstva. Države in zvezne države ZDA brez uradnega statusa, ampak španščino govori 10–20% prebivalstva. Države in zvezne države ZDA brez uradnega statusa, ampak španščino govori 5–9.9% prebivalstva. |
|
Španščina, imenovana tudi kastiljščina, je iberoromanski jezik, po številu govorcev pa drugi najbolj razširjeni jezik na svetu (po angleščini). Kot prvi jezik ga govori okoli 440 milijonov ljudi, kar ga uvršča na drugo mesto (po kitajščini), obvlada pa ga 490 milijonov govorcev (po ocenah iz leta 2009). Večina govorcev španščine živi v Ameriki.
Španci svojemu jeziku rečejo španščina (špansko español), kadar ga primerjajo z drugimi nacionalnimi jeziki (npr. francoskim ali angleškim), a ga imenujejo kastiljščina (castellano), kadar govorijo o regionalnih jezikih Španije (kot so tudi galicijščina, baskovščina in katalonščina). V večini špansko govorečega sveta mu pravijo castellano, čeprav je español v nekaterih področjih tudi pogost izraz.
Zgodovina[uredi | uredi kodo]
Španščina se je razvila iz vulgarne latinščine pod vplivom baskovščine in arabščine na severu Iberskega polotoka (podobno kot drugi iberoromanski jeziki).
Med rekonkvisto se je to severno narečje razširilo tudi na jug.
Med špansko kolonizacijo se je v 16. stoletju jezik razširil v obe Ameriki, Mikronezijo, Guam, Marianske otoke, Palau in Filipine.
V 20. stoletju so španščino uvedli tudi v Ekvatorialni Gvineji in Zahodni Sahari.
Geografska porazdelitev[uredi | uredi kodo]
Abecedni vrstni red | Število govorcev (materni jezik) |
---|---|
|
|
Težko je določiti natančno število govorcev, ker vsi ne živijo v državah, kjer je španščina uradni jezik. |
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ^ Nationalencyklopedin "Världens 100 största språk 2010" The World's 100 Largest Languages in 2010: www.ne.se (The World's 12 Largest Languages in 2010 as a native language)
- ^ 2,0 2,1 ethnologue.com (17th ed.) (40 milijonov kot prvi jezik, 466 milijonov kot prvi in drugi jezik)
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
- Slovar španskih glagolov v en.- [1]
Poglejte si besedo španščina ali Španščina v Wikislovarju, prostem slovarju. |
Wikipedija - španščina |
- Jeziki z ISO 639-2 kodo
- Jeziki z ISO 639-1 kodo
- Jezikovne škrbine
- Iberoromanski jeziki
- Španščina
- Jeziki Španije
- Jeziki Andore
- Jeziki Argentine
- Jeziki Belizeja
- Jeziki Bolivije
- Jeziki Čila
- Jeziki Dominikanske republike
- Jeziki Ekvadorja
- Jeziki Ekvatorialne Gvineje
- Jeziki Filipinov
- Jeziki Gvatemale
- Jeziki Hondurasa
- Jeziki Karibov
- Jeziki Kolumbije
- Jeziki Kostarike
- Jeziki Mehike
- Jeziki Nikaragve
- Jeziki Paname
- Jeziki Paragvaja
- Jeziki Peruja
- Jeziki Salvadorja