Šrilank

Šrilankan Demokratine Socialistine Tazovaldkund
ශ්‍රී ලංකා ප්‍රජාතාන්ත්‍රික සමාජවාදී ජනරජය (singal.)
(Sri Lankaa Pradžathanthrika Samadžavadi Džanaradžaja)
இலங்கை சனநாயக சோசலிசக் குடியரசு (tamil.)
(Illankai Čananaajaka Čosalisa Kudijarasu)

Flag	Valdkundznam
Pälidn	Šri Džajavardenepura Kotte
Eläjiden lugu (2014)	21,866,445 ristitud
Pind	65,610 km²
Kel'	singalan, tamilan
Valdkundan pämez'	Maitripala Japa Sirisena
Päministr	Ranil Vikramasinghe
Religii	buddizm
Valüt	šrilankan rupii (LKR)
Internet-domen	.lk, .இலங்கை
Telefonkod	+94
Aigvö	UTC+5:30

Šrilank (singal. ශ්‍රී ලංකා śrī laṃkāva, tamil. இலங்கை ilaṅkai), oficialižikš Šrilankan Demokratine Socialistine Tazovaldkund (singal. ශ්‍රී ලංකා ප්‍රජාතාන්ත්‍රික සමාජවාදී ජනරජය, vepsän transkripcii: Sri Lankaa Pradžathanthrika Samadžavadi Džanaradžaja, tamil. இலங்கை சனநாயக சோசலிசக் குடியரசு, vepsän transkripcii: Illankai Čananaajaka Čosalisa Kudijarasu), om valdkund Suviazijas ühtennimižes sares Indostanan suvipäivnouzman merirandan veres.

Šrilankan pälidn om Šri Džajavardenepura Kotte, kaikiš järedamban Kolombo-lidnan kaimdai. Parlament da Ülembaine käskuzkund sijadase pälidnas, a prezidentan da ohjastusen rezidencijad sijadase Kolombos.

Etimologii

Valdkundan da saren «Sri Lanka»-nimi znamoičeb «loštai, säijii sar'» sanskrital. Vhesai 1972, edel Ceilonan ut nimed, nece sar' nimitadas vaiše Lanka («sar'»).

Enzne valdkundan nimi oli Ceilon, tamil. ஈழம், «īḻam»-sanaspäi. «Ceilon» om tamiline nacionaline saren nimi, sil mugažo oma znamoičendad: euphorbia, pal'mvin, kuld).

Istorii

Vl 1948 uhokun 4. päiväl Šrilank sai ripmatomut Sures Britanijaspäi.

Geografijan andmused

Šrilankan reljefan kart.

Šrilank otab ühtennimižen saren da sen lähižiden peniden sariden. Indostan da Indii levigandeb 50 kilometras Polkan sal'men taga. Šrilankan randad (randpird — 1340 km) lainištab Indižen valdmeren Bengalijan laht.

Randaližed tazangištod 30 — 200 metrad korktusenke ottas Šrilankan enamban territorijad. Man keskuses om mägiplato. Valdkundan kaikiš korktemb čokkoim om Pidurutalagal-mägi, 2524 m mail'man meren pindan päl. Surembaižed joged oma Mahaveli Gang, Kelani, Kalu, Aruvi Aru.

Päiči mägid, Šrilankan kaikel territorijal om räk da upar'. Sadegoičeb 800 — 1900 mm vodes. Klimat om subekvatorialine mussonine.

Londuseližed resursad — mouckivi, savi, fosfatad, grafit, gidroenergii.

Tobmuz

Šrilank om unitarine konstitucine prezidentiž-parlamentine tazovaldkund. Valdkundan pämez' om prezident (kaik rahvaz valičeb händast 6 vodeks). Prezidental om toižen strokun voimuz. Nügüdläine prezident radab vspäi 2005.

Parlament om üks'kodine, se mülüb 225 ühtnijoid (heid valitas kaikel rahvahal 5 vodeks). Vaiše parlament voib säta käskusid. Mitte partii vägestab valičendoid, ka sen lider tegese valdkundan päministraks. Agjoiden pämehid mugažo nimitadas päministrikš.

Administrativiž-territorialine jagand

   Kacu kirjutuz: Šrilankan administrativiž-territorialine jagand.

Administrativiž-territorialižikš Šrilank alajagase 9 agjaha (singal. පළාත, tamil. மாகாணம்), a ned — 25 ümbrikho (singal. දිස්ත්‍රි‌ක්‌ක Disa, tamil. மாவட்டம் Māwaddam).

Eläjad

Šrilankas elädas lankalaižed.

Šrilankan järedad lidnad (enamba 200 tuh. rist., 2010, surembaspäi penembha): Kolombo, Dehivala Maunt Lavinii, Moratuv. Vl 2010 kaiked oli 24 lidnad enamba 50 tuhad eläjidenke.

Rahvahanižanduz

Šrilankan päeksport om erazvuiččed sobad (läz 47%), čai (14%), šinad da räzin (7%), toine maižandusen produkcii (6%: nižu, änikod, kokospähkmed, kukuruz, tabak); toine eksport — almazad (3%), laivad, ballast da venehed, kived.

Irdkosketused

• Šrilankan ohjastusen oficialine portal. (angl.)
• Šrilankan prezidentan oficialine sait. (angl.)
• Šrilankan parlamentan oficialine sait. (angl.)
• Šrilankan rahvahanlugemižen da statistikan departamentan sait. (angl.)