Češka

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Česká republika
Češka republika
Zastava Češke Grb  Češke
Geslo"Pravda vítězí"  (češko)
»Resnica prevlada«
HimnaKde domov můj
Lega Češke
Glavno mesto
(in največje mesto)
Praga
50°05′N, 14°28′E
Uradni jeziki češčina
Demonim Čéh, Čéhinja
Upravljanje Republika
 -  predsednik: Miloš Zeman
 -  predsednik vlade: Bohuslav Sobotka
Neodvisnost (nastanek v 9. stoletju) 
 -  od Avstro-Ogrske: 28. oktobra 1918 
 -  razpad Češkoslovaške: 1. januarja 1993 
Vstop v EU 1. maja 2004
Površina
 -  skupaj: 78,866 km² (117.
 -  voda (%): 2,0
Prebivalstvo
 -  ocena 20111: 10 504 203 (80.)
 -  štetje 2011: 10 562 214 
 -  gostota: 134/km² (84.)
BDP (PKM) ocena 2011 (IMF)
 -  skupaj: 284,952 milijard USD (43.)
 -  na prebivalca: 27 062 USD (34.)
BDP (nominalno) ocena 2011 (IMF)
 -  skupaj: 215,265 milijard USD (45.)
 -  na prebivalca: 20 443 (38.)
Gini (2008) 26 (nizek) (4.)
HDI (2010) Rast 0,865 (visok) (27.)
Valuta češka krona (CZK)
Časovni pas CET (UTC+1)
 -  poletni (DST): CEST (UTC+2)
Vrhnja domena (TLD) .cz2
Klicna koda +4203
1 31. december 2011 (glej Prebivalstvo (v angleščini)).
2 Tako kot v drugih državah članicah Evropske unije se uporablja tudi domena .eu.
3 Do leta 1997 si je s Slovaško delila kodo 42.

Čéška (uradno Čéška repúblika; O tem zvoku Česká republika , kratko češko Česko, IPA: [ʧɛsko])) je celinska država v Srednji Evropi in članica Evropske unije. Na severu meji na Poljsko, na severozahodu in zahodu na Nemčijo, na jugu na Avstrijo in na vzhodu na Slovaško. Njeno glavno in največje mesto, pomembna turistična destinacija, je Praga (češko Praha). Državo sestavljajo zgodovinski pokrajini Češka in Moravska ter deli Šlezije.

Češka republika je pluralistična večstrankarska parlamentarna reprezentativna demokracija. Poglavar države je predsednik Miloš Zeman.Predsednik vlade je trenutno Bohuslav Sobotka. Češka ima dvodomni parlament, ki ga sestavljata poslanska zbornica in senat. Država je leta 1999 vstopila v NATO, leta 2004 pa tudi v Evropsko unijo. Je tudi članica OECD, Višegrajske skupine in Sveta Evrope.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Češka meji na Nemčijo na zahodu in severozahodu, na Poljsko na severu, Slovaško na vzhodu in jugovzhodu ter na Avstrijo na jugu. Obrobljajo jo sredogorja Šumava, Češko rudogorje, Sudeti, Češki gozd in Moravska planota. V osrednjem delu se nahaja Češka kotlina. Na Moravsko iz Slovaške segajo Karpati.

Prebivalstvo[uredi | uredi kodo]

Češka ima 10,5 milijona prebivalcev, od tega 90,5% Čehov. Največja češka mesta so Praga, Brno in Ostrava.

Najpomembnejša vera je rimo-katoliška.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Ozemlje današnje Češke je bilo naseljeno že v prazgodovini. Od 3. stoletja p.n.š. so v teh krajih živeli Kelti, od 1. stoletja n.š. dalje pa tudi germanska plemena Markomanov (kasnejših Bavarcev) in Kvadov.

Ob koncu 5. stoletja se na ozemlju današnje Češke pojavijo prvi Slovani. V 7. stoletju so se slovanska plemena združila v Samovem kraljestvu (verjetno med leti 623–659). Med leti 830 in 833 je na današnjem Moravskem, na Slovaškem, na severnem Madžarskem in v zahodnem Zakarpatju (današnja Ukrajina) nastalo Velikomoravsko kraljestvo (Velika Morava), ki si je postopoma priključilo tudi Češko (890–894), Šlezijo, Lužico, Malopoljsko in ostanek današnje Madžarske. Velikomoravsko kraljestvo, od katerega se je Češka ločila leta 894, so v letih 906 ali 907 uničili tedaj še poganski Madžari.

Začetki češke države segajo v drugo polovico 9. stoletja, ko je bil krščen tudi prvi izpričani knez iz dinastije Premyslidov, Borivoj I. Tekom 10. in 11. stoletja se je češka država utrdila in postala kraljestvo, k njej pa je bila priključena tudi Moravska. Svoj vrhunec je srednjeveško češko kraljestvo doseglo za časa vladavine zadnjih Premyslidov, ko je pod Otokarjem II. obsegalo tudi Gornjo in Spodnjo Avstrijo ter tedanje slovenske dežele: Štajersko, Koroško in Kranjsko. Za časa Karla IV. je Češka postala osrednja dežela Svetega rimskega cesarstva, Praga pa njegovo najpomembnejše mesto. V 13. in 14. stoletju se na povabilo in pod zaščito čeških kraljev začnejo v obmejne češke pokrajine množično naseljevati Nemci iz sosednjih dežel cesarstva (predvsem iz Bavarske in Saške). Sprememba etnične strukture dežele, podkrepljena z novimi verskimi in narodno-buditeljskimi nauki Jana Husa, privede do husitskih vojn,ki do 15. stoletja Češko opustošijo.

Po smrti zadnjega Jagiellonca leta 1526 je Češka prešla pod vladavino Habsburžanov in postala del Habsburške monarhije. V letih 1547 in 1618 je prišlo do dveh oboroženih uporov proti habsburški oblasti. Praška defenestracija leta 1618 je pomenila tudi začetek tridesetletne vojne, ki se je prelila preko čeških meja v vse dežele Svetega rimskega cesarstva. Češki plemiški stanovi, večinoma protestantski, so bili poraženi v bitki na Beli Gori, sami plemiči so bili pobiti ali izgnani, njihova ozemlja zaplenjena in podarjena v fevd zvestim katoliškim privržencem Habsburžanov. Začela se je nasilna rekatolizacija čeških protestantov.

Versko toleranco in odpravo tlačanstva so prinesle šele reforme Jožefa II. v letu 1781. Konec 18. stoletja se je začelo na Češkem narodno-buditeljsko gibanje, ki se je sprva zavzemalo predvsem za obnovo češke kulture in jezika, kasneje pa tudi za ponovno pridobitev politične moči.

Z razpadom avstro-ogrske monarhije po koncu prve svetovne vojne so se Čehi združili s sosednjimi Slovaki in leta 1918 ustanovili skupno državo Češkoslovaško. V njej je predvsem na območju Sudetov na zahodu države živela številčno močna nemška manjšina. Priključitev tega območja Tretjemu rajhu, potrjena z münchenskim sporazumom leta 1938, je vodila v razpad države. Ko se je odcepila še Slovaška, je nacistična Nemčija leta 1939 zasedla še preostanek države (Protektorat Češka in Moravska).

Po drugi svetovni vojni je Češkoslovaška padla v sovjetsko interesno območje. Leta 1968 je posredovanje sil Varšavskega pakta preprečilo liberalizacijo partijske vladavine in ustvarjanje »socializma s človeškim obrazom«, kar je bil eden od ciljev praške pomladi. Leta 1989 je Češkoslovaška spremenila politični sistem z mirno »žametno revolucijo«. 1. januarja 1993 se je skupna država Čehov in Slovakov miroljubno razdelila na ločeno Češko in Slovaško.

Češka se je pridružila zvezi NATO leta 1999, Evropski Uniji pa leta 2004.

Upravna delitev[uredi | uredi kodo]

Češka v največjem zgodovinskem obsegu pod Otokarjem II. Premyslidom

Češka je razdeljena na 13 okrajev (češko »kraj«), poseben status pa ima glavno mesto Praga.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]