H Gruziji uradno spadata še avtonomni pokrajiniJužna Osetija in Abhazija, vendar Tbilisi nima nadzora nad njima. Podobno napete razmere so tudi v tretji avtonomni pokrajini Adžariji, ki zaenkrat še priznava oblast Tbilisija.
Ozemlje današnje Gruzije je bilo poseljeno že v stari kameni dobi. V antiki sta nastali državi Kohlida in Iberija, ki sta predstavljali temelje gruzinske kulture in državnosti. Gruzija je že v 3. stol. prevzela krščanstvo, leta 1008 pa je bila združena v enotno monarhijo. Država je doživljala obdobja razcveta in nazadovanja, dokler je niso v 16. stol. razdelili na več manjših političnih entitet. Carska Rusija je priključila ozemlje med leti 1801 to 1866. Po oktobrski revoluciji je nastala kratko živeča Demokratična republika Gruzija (1918-1921), ki jo je rdeča armada zatem priključila k Sovjetski zvezi. Neodvisnost je spet dobila leta 1991, po obdobju kaosa, gospodarski krizi in državljanski vojni so se razmere konec devetdesetih let umirile. Po žametni revoluciji vrtnic leta 2003 je Gruzija dobila prozahodno usmerjeno reformistično vlado, katere cilji so vključitev v zvezo NATO ter vrnitev separatističnih regij nazaj pod centralno oblast. Zaradi teh ciljev so se v zadnjem času poslabšali odnosi Gruzije z Rusijo.
Gruzija je zelo raznolika dežela. Podnebje prehaja od alpskega na Kavkazu do subtropskega ob črnomorski obali. Vinogradništvo, ki še zdaj predstavlja pomemben del gospodarstva, je prisotno že od prazgodovine. Zaradi strateške lege je Gruzija zanimiva tudi za evrazijske energetske projekte.
Gruzija je parlamentarna demokracija, organizirana kot polpredsedniška unitarna republika. Je članica OZN, Sveta Evrope, Svetovne trgovinske organizacije in Črnomorske zveze za gospodarsko sodelovanje.
1Del države leži zunaj Evrope. 2 Država v celoti leži v Zahodni Aziji, vendar pa je z Evropo povezana družbenopolitično. 3 Ima odvisna ozemlja ali podobna ozemlja zunaj Evrope. 4Delno priznana država.
.svg)
