Meka
Meka (arabsko مكة المكرمةi - Makkah al-Mukarramah) je glavno mesto province Makkah v Savdski Arabiji. Leži na položaju 21°29′ severne zemljepisne širine in 39°45′ vzhodne zemljepisne dolžine v ozki Abrahamovi dolini na nadmorski višini 277 metrov.
Meka slovi kot najsvetejši kraj islama, saj se je v njej rodil prerok Mohamed. Vanjo morajo vsaj enkrat v življenju romati vsi muslimani, ki si to lahko privoščijo. Ta obveza, imenovana hadž, sodi met petero stebrov islama. Izraz Meka je zavoljo tega prišel v splošno uporabo za vsak kraj, ki je pomemben za določeno skupino ljudi.
Mohamed se je rodil v Meki 571 n. št., leta 622 pa je zbežal v Medino, ki je prav tako postala sveto mesto. Ta beg imenujemo hidžra.
Verski pomen[uredi | uredi kodo]
Na hadž - romanje v Meko - se vsakoletno odpravi okrog tri milijone muslimanov. Hadž poteka v muslimanskem mesecu dulhidža. Veliko drugih se odpravi na manjše romanje, imenovano umrah, izvedljivo kadarkoli v letu. Obrede hadža je videlo zelo malo nemuslimanov, saj je tem strogo prepovedan prihod v Meko ali v drugo muslimansko sveto mesto Medino.
Osrednja točka Meke je Kaaba, ti. božja hiša, ki naj bi jo po verovanju Muslimanov zgradil Abraham s sinom Izmaelom. Pokrita je z zlato izvezenim črnim pregrinjalom. Romarji sedemkrat obkrožijo Kaabo, lahko pa tudi poskusijo poljubiti kotni Črni kamen. Nato pijejo iz vodnjaka Zamzam, voda katerega naj bi imela posebne lastnosti. Večina si jih pri njem tudi napolni steklenico, ki jo odnesejo domov.
Med hadžem romarji potujejo tudi v Mino, majhno vas, kjer kamenjajo hudiča, ki ga predstavljajo kamniti stebri. Na tem prizorišču je množica pod svojimi nogami že poteptala ljudi. Nato se povzpno na grič Arafat, kjer je mesto za molitev. Tu naj bi prerok Mohamed podal svojo zadnjo pridigo.
Vsi muslimani na svetu se med molitvijo (petkrat dnevno) obrnejo v smeri Meke.
al-Masjid al-Haram (Sveta mošeja) v Meki je za muslimane najsvetejša mošeja na svetu.
Nemuslimani v Meki[uredi | uredi kodo]
Čeprav je vstop nemuslimanom v Meko prepovedan in dostope v mesto nadzorujejo s cestnimi zaporami, se je nekaterim pustolovcem to tudi zares posrečilo. Znan je obisk britanskega raziskovalca sira Richarda Burtona leta 1853. Pretvarjal se je, da je afganistanski musliman, po obisku pa je svoje vtise iz Meke in Medine opisal v knjigi.
Obisk nemuslimana v Meki je opisan tudi v delu Karla Maya Križem po Jutrovem.
Meka[uredi | uredi kodo]
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
 |
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Meka |
 |
Poglejte si besedo meka v Wikislovarju, prostem slovarju. |
