Aleksander Ivanovič Lebed
| Aleksander Ivanovič Lebed | |
|---|---|
 *
Aleksander Ivanovič Lebed
|
|
| Rojstvo | 20. april 1950 Novočerkask * |
| Smrt | 28. april 2002 (52 let) Abakan * |
| Pripadnost |  Sovjetska vojna Rusija |
| Rod/služba | Zračnodesantna vojska |
| Aktivna leta | 1969-1995 |
| Čin | Generalporočnik |
| Poveljstva | 106. gardna zračnoprevozna divizija 14. gardna armada |
| Oboroženi konflikti |
Sovjetsko-afganistanska vojna Konflikt v Transnistriji in Gagauziji |
| Odlikovanja | Red rdeče zastave Red rdeče zvezde Red za služenje domovini v oboroženih silah Sovjetske zveze |
| Drugo delo | Politik |
Aleksander Ivanovič Lebed (rusko Алекса́ндр Ива́нович Ле́бедь, ruski general in politik, * 20. april 1950, † 28. april 2002.
V ruskih predsedniških volitvah leta 1996 je zasedel tretje mesto (14,6 % glasov)[1]. Pozneje je bil član Varnostnega sveta Ruske federacije in guverner Krasnojarsk Kraja.
Umrl je v strmoglavljenju helikopterja Mi-8.
Življenje[uredi | uredi kodo]
Leta 1969 se je pridružil sovjetskim zračnodesantnim silam; osem let je bil četni poveljnik, nato pa bataljonski poveljnik med sovjetsko-afganistansko vojno (1981-82). Pozneje je postal polkovnik; leta 1988 in 1990 je vodil zračnodesantne sile v krizah v Azerbajdžanu v letih 1988 in 1990 ter v Gruziji leta 1989. Med leti 1990-91 je bil poveljnik 106. gardne zračnoprevozne divizije; med sovjetskim državnim udarom 1991 z njo ni podprl udarnikov[2].
Pozneje je bil povišan v generala in postal je namestnik poveljnika ruskih zračnodesantnih sil. Junija 1992 je postal poveljnik 14. gardne armade, s katero se je udeležil konflikta v Transnistriji in Gagauziji.
30. maja 1995 je izstopil iz vojske zaradi politične kariere. Decembra 1995 je bil izvoljen v Dumo in naslednje leto je zasedel tretje mesto v predsedniških volitvah. Dva dni po prvem krogu ga je Boris Jelcin imenoval za tajnika Varnostnega sveta Ruske federacije in za osebnega nacionalno-varnostnega svetovalca. Po sporu z notranjim ministrom Kulikovom ga je oktobra 1996 Jelcin odstranil s položaja svojega osebnega svetovalca.
17. maja 1998 je zmagal na volitvah in postal guverner druge največje ruske regije. 28. aprila 2002 je umrl v helikopterski nesreči[3].
Pokopan je na moskovskem pokopališču Novodeviči.
Viri in opombe[uredi | uredi kodo]
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
 |
Ta biografski članek o vojaški osebnosti je škrbina. Pomagaj Wikipediji in ga razširi. |
 |
Ta biografski članek o politiku je škrbina. Pomagaj Wikipediji in ga razširi. |
- Rojeni leta 1950
- Umrli leta 2002
- Škrbine o vojaških osebnostih
- Škrbine o politikih
- Ruski generali
- Generali Rdeče armade
- Generali Oboroženih sil Ruske federacije
- Ruski politiki
- Guvernerji Krasnojarsk Kraja
- Umrli v helikopterskih nesrečah
- Veterani sovjetsko-afganistanske vojne
- Člani Komunistične partije Sovjetske zveze
- Pokopani na pokopališču Novodeviči, Moskva
- Nosilci reda za služenje domovini v oboroženih silah Sovjetske zveze
- Člani Državne Dume Ruske federacije
