Haiti

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
République d'Haïti
Zastava Haitija Grb Haitija
Nacionalno geslo: L'Union Fait La Force (francosko »Zveza napravi moč«)
Umestitev Haitija v Karibih
Uradna jezika francoščina, haitijska kreolščina
Glavno mesto Port-au-Prince
Predsednik Michel Martelly
Predsednik vlade Jean-Max Bellerive
Površina
 - Skupno
 - % voda
143. na svetu
27.750 km²
0,7 %
Prebivalstvo
 - Skupno (leto)
 - Gostota
92. na svetu
7,5 milijonov (julij 2003)
271/km²
BDP
 - Skupno (leto)
 - BDP/prebivalca


$10,6 milijard (2002)
1.400 USD

Valuta gourde (HTG)
Časovni pas UTC -5 (ni poletnega časa)
Neodvisnost
 - Razglašena
 - Priznana
(od Francije)
1. januar 1804
1825 (Francija), 1863 (ZDA)
Državna himna La Dessalinienne
Vrhnja internetna domena .ht
Nacionalna klicna koda 509

Haiti je otoška država, ki leži na zahodni tretjini otoka Hispaniola v Karibskem morju, jugovzhodno od Kube. Ta nekdanja francoska kolonija je bila ena od prvih držav za ZDA v Amerikah, ki so razglasile samostojnost. Haiti se trenutno nahaja v stanju anarhije po uporu proti predsedniku Haitija leta 2004, državo pa je v začetku leta 2010 močno prizadel še katastrofalni potres.

Klima na Haitiju[uredi | uredi kodo]

Haiti leži v območju tropsko- pasatske klime. Povprečna letna temperatura dosega 25 °C. Mesečna nihanja temperature se gibljejo med +14 °C minimalno in +38 °C maksimalno. Količina padavin je v dolinah otoka do 500 mm/letno, v višje ležečih področjih otoka pa do 2500 mm/letno. Ločimo dve deževni dobi, prva je med mesecem aprilom in junijem, druga je med septembrom in novembrom. V ostalih mesecih prevladuje pretežno suho in toplo vreme. Nevihtno obdobje z rušilnimi hurikani je večinoma od junija do septembra.

Rastlinstvo na Haitiju[uredi | uredi kodo]

Do prihoda belcev, kolonizatorjev, je bil Haiti večinoma poraščen z gozdom. Kolonizatorji so začelo gozd izsekavati in tudi požigati da so dobili prostor za plantaže sladkornega trsa. Danes je okolje zelo prizadeto zaradi pretiranega izsekavanja in uničujočega delovanja neviht, ki odnašajo plodno zemljo, erozija prsti je vidna povsod.

Prebivalstvo Haitija[uredi | uredi kodo]

Skupno število prebivalcev Haitija ocenjujejo na približno 10 milijonov ljudi. Od tega števila je 95 % Haitčanov afriškega porekla, ostalo je večinoma mešancev belcev/afričanov. Nekaj je tudi prebivalcev z evropskim poreklom in poreklom iz bližnjega vzhoda. Staroselci Indijanci- Arawaki, Taini so bili v času francoske kolonizacije- (od leta 1677 dalje) praktično iztrebljeni. Njihova naselja so bila v celoti uničena.

Jezik Haitijcev[uredi | uredi kodo]

Haitčani v vsakdanjem govoru uporabljajo kreolščino, čeprav je uradni jezik tudi francoščina, ga govori le 10 % prebivalstva, vse več mladih se uči in govori angleščino.

Katastrofalni potres leta 2010[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Potres na Haitiju (2010).

Potres 12. januarja 2010 je porušil glavno mesto države Port-au-Prince in prizadejal ogromno gospodarsko škodo tej revni državi ter zahteval veliko človeških žrtev (po ocenah preko 100 000 mrtvih in verjetno vsaj toliko ranjenih). Država je v veliki meri odvisna od mednarodne pomoči.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]