Paragvaj

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Glej tudi Paragvaj (razločitev).
República del Paraguay
Zastava Paragvaja Grb Paragvaja
Nacionalno geslo: Paz y justicia (špansko: »Mir in pravica«)
LocationParaguay.png
Uradna jezika španščina in gvaranščina
Glavno mesto Asunción
Predsednik Nicanor Duarte Frutos
Površina
 - Skupno
 - % voda
58. na svetu
406.750 km²
2,3 %
Prebivalstvo
 - Skupno (2002)
 - Gostota
100. na svetu
5.734.139
14/km²
Neodvisnost
 - Datum
od Španije
15. maj 1811
Valuta gvarani
Časovni pas UTC-4
Državna himna Paraguayos, República o Muerte (Paragvajci, republika ali smrt!)
Vrhnja internetna domena .PY
Klicna koda 595

Republika Paragvaj je celinska država v Južni Ameriki, ki leži ob obeh bregovih reke Paragvaj. Na severozahodu meji na Bolivijo, na severovzhodu na Brazilijo, ter na jugu in jugozahodu na Argentino.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Evropejci so na današnje paragvajsko ozemlje prvič prišli v začetku 16. stoletja, v Asunciónu pa so se začeli naseljevati leta 1537. Mesto je sčasoma postalo središče španske kolonije. Paragvaj je nato dosegel neodvisnost od Španije; 14. maja 1811 je bila razglašena neodvisna država (14. maj je danes državni praznik neodvisnosti). Prvi predsednik de Francia je državo povsem osamil; mdr. je prepovedal priseljevanje tujcev. Leta 1840 ga je nasledil Carlos Antonio Lopez, ki je prekinil z osamitvijo in je spodbujal trgovino. Leta 1862 je oblast prevzel njegov sin Francisco Solano Lopez, ki je državo popeljal v krvav spopad. V katastrofalni vojni t.i. Triple Alliance (1864 - 1870) med Paragvajem na eni in Argentino, Brazilijo in Urugvajem na drugi strani je Paragvaj izgubil dve tretjini moške populacije in velik del svojega ozemlja (140.000 km²). Država zavoljo tega ni gospodarsko napredovala naslednjega pol stoletja, politično je sledilo obdobje vojaških udarov. Po vojni za Chaco (1932 - 1935) z Bolivijo je Paragvaj pridobil velik del nižinske regije Chaco. Sledilo je ponovno obdobje politične nestabilnosti med strankama koloradosov in blancosov ter državljanska vojna med skupinama koloradosov. Leta 1954 se je na vrh države zavihtel Alfredo Stroessner in uvedel 35-letna vojaško diktaturo, ki se je končala leta 1989. Res je zatrl opozicijo, a je pomiril notranje spore, privabil tuje naložbe in spodbujal gospodarski razvoj. Tudi sam je bil odstanjen z vojaškim udarom. Leta 1989 so sledile predsedniške volitve, leta 1991 tudi parlamentarne volitve. 20. junija 1992 je bila razglašena nova ustava.

Vlada[uredi | uredi kodo]

Republika Paragvaj je konstitucionalna republika s prestolnico Asuncion. Razdeljena je na 17 dežel. Pravni sistem temelji na argentinskih kodah, rimskemu pravu in francoskih kodah. Volilno pravico imajo starejši od 18 let, univerzalno in obvezno do 75 let.

Veje oblasti[uredi | uredi kodo]

  • Izvršna oblast: Predsednik države je Fernando Armindo Lugo Mendez, ki je tudi predsednik vlade, podpredsednik pa Federico Franco, tudi podpredsednik vlade.
  • Zakonodajna oblast: Nacionalni kongres oziroma Congreso Nacional je sestavljen iz senata ali Camara de Senadores (45 sedežev) in poslanske zborince oziroma Camara de Diputados (80 sedežev).
  • Sodna oblast: Vrhovno sodišče pravice ali Corte Suprema de Justicia (devet sodnikov, ki jih imenuje Svet magistratov oziroma Consejo de la Magistratura).

Diplomatski predstavnik v ZDA je ambasador James Spalding Hellmers, iz ZDA pa ambasadorka Liliana Ayalde.

Zastava[uredi | uredi kodo]

Zastava je sestavljena iz treh pasov: rdečega, belega in modrega. Na sredini bele črte je emblem, ki je drugačen na vsaki strani: na eni strani nosi nacionalni znak vojske (peterokraka zvezda v zelenem vencu, nad katerim piše REPÚBLICA DEL PARAGVAJ; vse skupaj stoji znotraj dveh krogov), na drugi pa nosi pečat zaklada (rumen lev pod rdečim trakom z napisom Paz y Justicia).

Prevozi[uredi | uredi kodo]

Paragvaj ima 798 letališč, 36.000 km cest in 3.100 km morskih poti. Poleg tega ima še štiri glavna pristnišča: Asuncion, Villeta, San Antonio in Encarnacion.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Paragvaj se nahaja v centralnem delu Južne Amerike, njegova površina pa znaša 406.750 km². Meja z Argentino je dolga 1.880 km, z Bolivijo 750 km, z Brazilijo pa 1.365 km.

Ozemlje Paragvaja prečka reka Paragvaj, ki ga deli na dve geografski regiji: na vzhodno regijo, uradno imenovano Paragvaj Oriental, neuradno pa regija Parana, ter na zahodno regijo, katere uradno ime je Paragvaj Occidental, neuradno pa regija Chaco.

Na skrajnem vzhodu najdemo tropski gozd, na centralnem območju pa je razširjena savana. Paragvaj se lahko ponaša z živalmi kot so jaguarji, amadili, mravljinčarji, tapiri, pekari, opicami in orli.

Morfologija[uredi | uredi kodo]

Za vzhodne regijo so značilne tako ravnine kot gozdnati hribi, še posebej ob meji z Brazilijo, regija Chaco pa je večinoma nizka in močvirnata ob reki s suhimi gozdovi. Planota na zahodnem delu zajema več kot 60 % ozemlja države.

Hidrografija[uredi | uredi kodo]

Dva glavni reki države, Paragvaj in Parana, s svojimi pritoki opredeljujeta meje države in predstavljaa glavne poti komunikacije. Večina mest, vključno s prestolnico, leži na bregovih rek in ima pomembna rečna pristanišča.

Podnebje[uredi | uredi kodo]

Podnebje je na vzhodu subtropsko in vlažno s padavinami, ki so obilne, vendar so razporejene čez celo leto, regija Chaco pa ima tropsko podnebje s suhim in deževnim obdobjem. Na skrajnem zahodu postaja zemlja nerodovitna.

Naravne nesreče[uredi | uredi kodo]

Lokalne poplave na jugovzhodu (začetek septembra - junij), slabo izsušene ravnine lahko postanejo močvirnate (začetek oktobra - junij).

Aktualna vprašanja o okolju[uredi | uredi kodo]

Krčenje gozdov, onesnaževanje vode, neustrezna sredstva za odstranjevanje odpadkov predstavljajo tveganje za zdravje števlinih prebivalcev, izguba mokrišč.

Prebivalstvo[uredi | uredi kodo]

Paragvajska družba je ena najbolj homogenih glede na etnijo, kulturo in družbo v vsej Latinski Ameriki. Priblizno 65 % prebivalstva je sestavljeno iz mešanice Špancev in Ameridov (v glavnem Guarani). Sledijo jim belci (31 %), Ameridi(1 % ) in prebivalci iz Azije (zlasti Kitajci in Japonci). Se ena posebnost Paragvaja je prezivetje avtohtonske kulture, ki, z razliko od stevilnih drugih podrocij Latinske Amerike, je uspela ziveti skupaj z ibersko. To dokazuje dejstvo, da kar 94 % prebivaltva govori Guarani. Ta jezik torej ni samo priljubljen med Amerindi, ampak tudi med metsizi. Sledi pa mu spanski jezik, ki ga uporablja 75 % prebivalstva. Prav tako je treba opozoriti, da v drzavi,se posebno med mladimi, je teznja mesanja dveh jezikov, ki tvori nato kreolski jezik. Ta nastaja zaradi socialno-kulturnih prevladah v pomanjkanju prevladujocih( v tem primeru spanskih),pa tudi zaradi grozne vojne trojnega zavznistva (1865- 1870), ki je povzrocila skodo v vseh etnicnih skupinah dezele in je domnevno povzrocila vse vecje motnje v obstojecih kulturah in v drzavnem gospodarstvu. V državi prevladuje rimskokatoliška vera z nekaj protestantskimi manjšinami.

Ekonomija[uredi | uredi kodo]

BDP[uredi | uredi kodo]

BDP Paragvaja znaša $28,28 (leta 2009) bilijonov; to pomeni, da je na 108. mestu v primerjavi z ostalimi državami. BDP na prebivalca znaša $4,100 (154. mesto na svetu).

Primarni sektor oziroma 31 % prebivalcev ustvarja 22 % BDP-ja, sekundarni sektor (17 %) le 18,1 % BDP-ja, terciarni sektor, ki zaposluje 52 % prebivalstva, pa ustvari kar 59,6 % BDP-ja.

V Paragvaju sta zaposlena 2,983 milijona ljudi, torej je nezaposlenih 7,9 % prebivalcev, kar 32 % prebivalcev pa živi v revščini.

Javni dolg Paragvaja znaša 22,1 % celotnega BDP-ja, inflacija pa je 2,5-odstotna.

Denarna enota Paragvaja je guaraní, ki je razdeljena na 100 céntimos.

Proizvodnja[uredi | uredi kodo]

Primarni sektor proizvaja bombaž, sladkorni trs, sojo, koruzo, pšenico, tobak, kasavo ali tapioko, sadje, zelenjavo, goveje in svinjsko meso, mleko ter les. Industrijski izdelki so sladkor, cement, tekstil, pijače, lesni izdelki in jeklo, ukvarjajo pa se tudi s proizvodnjo električne energije in metalurgijo. Minerali v Paragvaju so marmor, apnenec, glina, kaolin, železo, mangan in uran.

Izvozi in uvozi[uredi | uredi kodo]

Izvažajo sojo, hrano, bombaž, meso, jedilno olje, elektriko, les in usnje, in sicer v Argentino, Brazilijo, Urugvaj, Čile in Rusijo. Uvoženi izdelki so vozila, potrošniško blago, tobak, naftni derivati, električni stroji, traktorji in kemikalije. Uvažajo jih največ iz Brazilije, sledijo pa ji ZDA, Argentina in Kitajska.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]