Amsterdam

Amsterdam
Amsterdam
	Mesto in občina
	Od leve proti desni z vrha: panorama Amsterdama, kanali Amsterdama, zgradbe v Amsterdamu, kavarna s kanabisom, Rdeča četrt (De Wallen), nebotičniki v Amsterdamu, Dam
; Zastava	; Grb
	Geografska lega Amsterdama
	Koordinati: 52°22′N 4°54′E / 52.367°N 4.900°E
Država	Nizozemska
Provinca	Severna Holandija
	Upravljanje
• župan	Eberhard van der Laan
	Površina
• Mesto in občina	219 km2
• Kopno	166 km2
• Voda	53 km2
• Metropolitansko obm.	1.815 km2
Nadmorska višina	2 m
	Prebivalstvo (6. maj 2012)
• Mesto in občina	820.654
• Gostota	3.506 preb./km2
• Urbano	1.209.419
• Metropolitansko obm.	2.289.762
Demonim	Amsterdamčan; Amsterdamčanka
Časovni pas	CET (UTC+01)
• Poletje (DST)	CEST (UTC+02)
Poštne številke	1011–1109
Omrežna skupina	020
Avtomobilska oznaka
Spletna stran	www.amsterdam.nl

Amsterdam je glavno mesto Nizozemske in je v pokrajini Severna Holandija, v zahodnem delu države. Mesto, ki je zaradi svojih številnih kanalov znano tudi kot »Severne Benetke«, ima 747.290 prebivalcev (januar 2008) in je v severnem delu Randstadta, šeste največje konurbacije t.j. družitve mest v Evropi, z okoli 6.500.000 prebivalci. Ocenjuje se, da v širšem mestnem območju Amsterdama živi 1.500.000 ljudi. Ime mesta pomeni »jez na reki Amstel« ter se nanaša na začetke prve naselbine, ki se je nahajala na današnjem trgu Dam.

Amsterdam je bil zgolj majhna ribiška naselbina vse do konca 12. stoletja, med nizozemsko zlato dobo pa je postal eno najpomembnejših pristanišč na svetu, po zaslugi velikanskega razvoja trgovine. Tedaj je postal svetovno središče financ in diamantov. V 19. in 20. stoletju se je Amsterdam močno razširil in oblikovala so se nova satelitska mesta v njegovi okolici.

Amsterdam je finančno in kulturno središče Nizozemske. V njem imajo sedež velike nizozemske korporacije, med njimi 7 izmed 500 največjih na svetu, vključno s Philipsom in ING. Znana amsterdamska borza, članica Euronexta, je v središču mesta. Glavne znamenitosti Amsterdama, poleg zgodovinskih kanalov, so Rijksmuseum, Muzej Van Gogha, hiša Ane Frank, sloveča Rdeča četrt in kavarne s kanabisom, ki v mesto privabijo okoli 4.200.000 turistov letno.

Leta 1928 je Amsterdam gostil Poletne olimpijske igre, osrednji Olimpjski Stadion, ki so ga takrat zgradili prav v ta namen pa je danes prenovljen in gosti različne kulturne in športne prireditve.^[5]

Etimologija imena[uredi | uredi kodo]

Ime Amsterdam izvira iz imena Aemstelredamme, kar pomeni Jez nareki Amstel^[6]. Mesto je namreč nastalo ob jezu, ki so ga zgradili na reki Amstel po poplavah v letih 1170 in 1173. Ob jezu so zgradili tudi most. Ime se v pisnih virih prvič pojavi v dokumentu z dne 27. oktobra 1275, v kateri piše, da so homines manentes apud Amestelledamme (ljudje, živeči v bližini Aemstelledamma).^[7] oproščeni plačila mitnine pri prečkanju mostu.^[8] ^[9] Leta 1327 se je ime vasi spremenilo v Aemsterdam.^[8]^[10]

Zgodovina mesta[uredi | uredi kodo]

Amsterdam je dobil mestne pravice leta 1300, po drugih virih pa leta 1306.^[11] Razcvet mesta se je začel v 14. stoletju, predvsem zaradi trgovanja s Hansami.

Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]

Amsterdam je pobraten z mnogimi svetovnimi mesti:

Alžir, Alžirija
Atene, Grčija
Bogotá, Kolumbija
Peking,^[12] Kitajska
Brasília, Brazilija
Carigrad,^[13]^[14] Turčija
Kijev, Ukrajina
Manchester, Združeno kraljestvo(2006)
Managua, Nikaragva (1984)
Montreal, Kanada

Moskva, Rusija
Nikozija, Ciper
Recife, Brazilija (2009)
Riga, Latvija
Sarajevo, Bosna in Hercegovina
Willemstad, Curaçao, Kraljevina Nizozemska (2009)
Džakarta, Indonezija
Praga, Češka
Tbilisi, Gruzija (2012)

Sklici[uredi | uredi kodo]

^ "Kerncijfers voor Amsterdam en de stadsdelen". os.amsterdam.nl (v angleščini). Research and Statistics Service, City of Amsterdam. 1 January 2006. Pridobljeno dne 4 April 2007.
^ "Area, population density, dwelling density and average dwelling occupation". os.amsterdam.nl (v angleščini). Research and Statistics Service, City of Amsterdam. 1. januar 2006. Pridobljeno dne 13. avgusta 2008.
^ "Actueel Hoogtestand Nederland" (v angleščini). Pridobljeno dne 18 May 2008.
^ "Gemiddelde bevolking per regio naar leeftijd en geslacht" (v angleščini). Statistics Netherlands. Pridobljeno dne 9. julija 2007. ^{od dne februar 2011^{[slepa povezava]}}
^ "Athletics" (v nizozemščini). Olympisch Stadion Amsterdam (v angleščini). SOSA. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21. decembra 2008. Pridobljeno dne 8. novembra 2008.
^ Encyclopædia Britannica Eleventh Edition, Vol 1, pp. 896-898.
^ "The toll privilege of 1275 in the Amsterdam City Archives" (v angleščini). Stadsarchief.amsterdam.nl. Pridobljeno dne 10. oktobra 2010.
^ ^8,0 ^8,1 Berns, Jan; Daan, Jo (1993). Hij zeit wat: de Amsterdamse volkstaal (Nizozenščina). Haag: BZZTôH. str. 91. ISBN 90-6291-756-9.
^ Een kleine geschiedenis van Amsterdam, page 19. Geert Mak. (1994) Uitgeverij Atlas, Amsterdam/Antwerpen,
^ Een kleine geschiedenis van Amsterdam,pp 18-20. Geert Mak. (1994) Uitgeverij Atlas, Amsterdam/Antwerpen,
^ "De geschiedenis van Amsterdam" (v angleščini). Municipality of Amsterdam. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. maj 2008. Pridobljeno dne 21. maja 2008.
^ "Sister Cities" (v angleščini). Beijing Municipal Government. Pridobljeno dne 23. junija 2009.
^ "Sister Cities of Istanbul" (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. maja 2009. Pridobljeno dne 1. julija 2009.
^ Erdem, Selim Efe (1. julija 2009). "İstanbul'a 49 kardeş" (Turkish). Radikal. Pridobljeno dne 22. julija 2009. "49 sister cities in 2003"