1914

Stoletja:	19. stoletje - 20. stoletje - 21. stoletje
Desetletja:	1880.  1890.  1900.  - 1910. -  1920.  1930.  1940.
Leta:	1911 · 1912 · 1913 · 1914 · 1915 · 1916 · 1917
Področja:	Film · Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje:	Rojstva · Smrti
Ustanove:	Ustanovitve · Ukinitve

1914 (MCMXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek. Znano je predvsem kot leto, ko se je začela prva svetovna vojna.

Dogodki

• 2. februar - prvi filmski nastop Charlesa Chaplina.
• 28. junij - avstrijski nadvojvoda Franc Ferdinand in njegova žena sta ubita v atentantu v Sarajevu, ki ga je izvedel srbski nacionalist Gavrilo Princip; to je povod za prvo svetovno vojno.
• 23. julij - Avstro-Ogrska postavi ultimat Srbiji.
• 25. julij - Carska Rusija oznani, da bo zavarovala srbsko suverenost.
• 28. julij - Avstro-Ogrska napove vojno Kraljevini Srbiji in carski Rusiji; začetek prve svetovne vojne.
• 1. avgust:

• - Nemško cesarstvo napove vojno carski Rusiji.
• - Francija začne mobilizacijo svojih sil.

• 3. avgust: Nemško cesarstvo napove vojno Franciji.
• 4. avgust:

• Nemško cesarstvo napade in okupira Belgijo.
• Združeno kraljestvo napove vojno Nemškemu cesarstvu.
• ZDA razglasijo nevtralnost.

• 6. avgust:

• Avstro-Ogrska napove vojno carski Rusiji.
• Kraljevina Srbija napove vojno Nemškemu cesarstvu.
• USS Tennessee odpluje proti Evropi s 6 milijoni ameriških dolarjev v zlatu kot pomoč Američanom, ki so postali ujeti v Evropi.

• 7. avgust:

• Francija okupira Alzacijo.
• general Joseph Joffre postane načelnik generalštaba francoske kopenske vojske
• Kraljevina Črna gora napove vojno Nemškemu cesarstvu.
• Britanske oborožene sile se izkrcajo v Ostendu, Calaisu in Dunkirku.

• 8. avgust - prvi spopadi med Srbijo in Nemčijo.
• 12. avgust - Združeno kraljestvo napove vojno Avstro-Ogrski.
• 14. avgust - začne se bitka mej
• 15. avgust - uradno je odprt Panamski prekop.
• 16. avgust - Nemška kopenska vojska zavzame Liege.
• 17. avgust - belgijska prestolnica se iz Bruslja preseli v Antwerpen.
• 18. avgust - predsednik ZDA Woodrow Wilson izda Razglasitev nevtralnosti.
• 19. avgust:

• - parlament Kanade potrdi ustanovitev ekspedicijske enote.
• - British Expeditionary Force (BEF) se izkrca v Franciji.

• 20. avgust:

• - Rusija premaga Nemčijo v pri Gumbinnenu.
• - Nemško cesarstvo okupira Bruselj.

• 23. avgust - Japonsko cesarstvo napove vojno Nemčiji.
• 24. avgust - Nemška kopenska vojska prodre v Francijo pri Lillu.
• 25. avgust - Avstro-Ogrska napove vojno Japonski.
• 26. avgust - začne se petdnevna bitka pri Tannenbergu
• 28. avgust:

• - Avstro-Ogrska napove vojno Belgiji
• - bitka za Helgoland

• 30. avgust - Nemci zavzamejo Amiens
• 31. avgust - Rusi so premagani v bitki pri Tannebergu
• 3. september - Nemci pričenjo oblegati Pariz; vlada Francije se preseli v Bordeaux
• 5. september - začetek prve bitke na Marni
• 6. september - Nemci so odbiti v prvi bitki na Marni
• 10. september - konec prve bitke na Marni
• 14. september:

• - Francozi osvobodijo Amiens in Reims
• - začetek prve bitke na Aisni

• 15. september - začetek pozicijskega bojevanja na zahodni fronti
• 24. september - Nemci zavzamejo St. Mihiel.
• 29. september - Nemci pričejo bombardirati Antwerpen.
• 2. oktober - Britanska admiraliteta objavi, da bo minirala Severno morje
• 4. oktober - Cepelini prvič napadejo London
• 9. oktober - Nemci zavzamejo Antwerpen. Vlada Belgije se preseli v Ostend.
• 13. oktober - Britanci zavzamejo Ypres.
• 14. oktober - Canadian Expeditionary Force pristane v Plymouthu.
• 15. oktober - Nemci zavzamejo Ostend. Vlada Belgije se preseli v Havre (Francija).
• 19. oktober - Nemška križarka Emden zajame vso 13 antantno ladjo trgovske mornarice v 24 dneh.
• 22. oktober - ZDA začne ekonomsko podpirati antanto.
• 28. oktober - Nemška križarka Emden pod krinko britanske ladje zapluje v zaliv Penang, kjer potopi rusko lahko križarko Cemčug.
• 2. november - Carska Rusija napove vojno Otomanskemu imperiju.
• 5. november:

• - Francija in Združeno kraljestvo napovesta vojno Otomanskemu imperiju.
• - Združeno kraljestvo aneksira Ciper.

• 9. november - avstralska lahka križarka HMAS Sydney poškoduje nemško križarko Emden in jo prisili, da nasede na grebenu pri Severnem Keelinškem otoku (Indijski ocean).
• 25. november - Friedrich von Hindenburg zaustavi ofenzivo na Lodz.
• 2. december - Avstro-Ogrska zavzame Beograd.
• 3. december - Nizozemska kopenska vojska strelja na internirane belgijske vojake (8 jih umre).
• 4. december - Nemško cesarstvo ustanovi prvo enoto pomorskih letal.
• 6. december - Nemci zavzamejo Lodz.
• 8. december - bitka pri Falklandskih otokih
• 14. december - Prvi nemški zračni napad na Združeno kraljestvo.
• 16. december - Nemci bombardirajo Hartlepool, Scarborough in Whitby.
• 17. december - Avstro-Ogrska premaga Ruse pri Limanovem (Poljska)
• 25. december - prične se neuradno božično premirje med vojaki na zahodni fronti.

Rojstva

Vitomil Zupan

• 18. januar - Vitomil Zupan, slovenski pisatelj († 1987)
• 5. februar - Alan Lloyd Hodgkin, angleški fiziolog in biofizik, nobelovec († 1998)
• 18. februar - Ferdinand Chesarek, ameriški general slovenskega rodu († 1993)
• 24. marec - Ivo Maček, hrvaški pianist, pedagog in akademik († 2002)
• 12. april - Adriaan Blaauw, nizozemski astronom
• 15. junij - Luong Kim Dinh, vietnamski katoliški misijonar, učenjak in zgodovinar filozofije († 1997)
• 31. julij - Louis de Funès, francoski filmski igralec, komik († 1983)
• 1. september - Marko Župančič, slovenski arhitekt, urbanist († 2007)
• 28. oktober - Jonas Salk, ameriški virolog in epidemiolog († 1995)
• 7. december - James Alfred Van Allen, ameriški fizik († 2006)

Smrti

• 24. januar - sir David Gill, škotski astronom (* 1843)
• 19. april - Charles Sanders Peirce, ameriški logik, matematik in filozof (* 1839)
• 9. maj - Paul Héroult, francoski znanstvenik (* 1863)
• 21. junij - Bertha Sophie Felicitas von Suttner, avstrijska mirovnica, nobelovka 1905 (* 1843)
• 24. julij - Adolf Martens, nemški znanstvenik, metalurg (* 1850)
• 25. november - Davorin Jenko, slovenski skladatelj in dirigent (* 1835)

Nobelove nagrade

• Fizika - Max von Laue
• Kemija - Theodore William Richards
• Fiziologija ali medicina - Robert Bárány
• Književnost - ni bila podeljena
• Mir - ni bila podeljena