Bruselj

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Bruselj
Bruxelles (v francoščini)
Brussel (v nizozemščini)
Regija
Regija Bruselj - glavno mesto[1][2]
Région de Bruxelles-Capitale (v francoščini)
Brussels Hoofdstedelijk Gewest (v nizozemščini)
Glavni mestni trg z mestno hišo

Zastava

Emblem
Vzdevek: Prestolnica Evrope, komično mesto[3]
Lega Bruslja (rdeče) v Belgiji (temnorjavo) in Evropski uniji (svetlo rjavo)
Koordinati: 50°50′48″N 4°21′9″E / 50.84667°N 4.35250°E / 50.84667; 4.35250
Država Zastava Belgije Belgija
Naseljeno okoli 580
Ustanovljen 979
Regija 18. junij 1989
Upravljanje
 • ministrski predsednik Charles Picqué (2004-)
 • guverner Hugo Nys (vršilec dolžnosti; 2009-)
 • predsednik parlamenta Eric Tomas
Površina
 • regija 161,4 km2
Nadmorska višina 13 m
Prebivalstvo (1. november 2008)[4][5]
 • regija 1.080.790
 • Gostota 6.697 preb./km2
 • Metropolitansko obm. 1.830.000
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
ISO 3166 BE-BRU
Spletna stran www.brussels.irisnet.be

Bruselj (francosko Bruxelles, nizozemsko Brussel), uradno Regija Bruselj - glavno mesto (francosko Région de Bruxelles-Capitale, nizozemsko Brussels Hoofdstedelijk Gewest), je prestolnica Belgije in Evropske Unije. Z okoli milijon prebivalci (ocena 2008) je največje belgijsko mesto. V širšem velemestnem območju živi preko 1,8 milijona prebivalcev. Administrativno je Bruselj ena od treh belgijskih avtonomnih regij, ki se nadalje deli v 19 občin. Bruselj v ožjem pomenu besede je ena od teh občin.

V mestu imata sedež dve od treh glavnih inštitucij EU, Evropska komisija in Svet Evropske unije. Tretja inštitucija, Evropski parlament, ima sicer sedež v Strasbourgu, kjer potekajo tudi plenarna zasedanja, medtem ko zasedanja odborov potekajo prav tako v Bruslju. Zato včasih uporabljamo ime Bruselj kar kot sopomenko za inštitucije Evropske Unije. Mesto je tudi politični sedež zveze NATO in Zahodnoevropske unije (WEU).

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Začetki mesta, katerega ime je zloženka iz flamskih refleksov germanskih besed brōka v pomenu barje, močvirje in sali v pomenu hiša z enim prostorom, segajo v 6. stoletje, ko je okoli manjše obrambne zgradbe, ki je stala na otočku reke Zenne nastalo prvo naselje.[6] Mesto je kasneje zraslo iz naselja, ki je obdajalo trdnjavo, ki jo je v 10. stoletju dal zgraditi potomec Karla Velikega. Od konca 2. svetovne vojne je pomembno središče mednarodne politike.

Zgodovinsko je Bruselj nizozemsko govoreče območje, od 19. stoletja pa je v njem vedno več francoskih govorcev in francoščina danes v njem prevladuje, čeprav sta oba jezika uradna. Ta proces je vodil v globok konflikt med govorci obeh jezikov, ki odraža odnose tudi v preostanku države.[7]

Administrativna delitev[uredi | uredi kodo]

Bruselj sestavlja 19 občin, ki imajo lastne župane, občinske svete in izvršni odbor, odgovorne za lokalne zadeve, npr. vzdrževanje šol in cest ter izvrševanje zakonov.[8][9] Administrativni center je občina Bruselj, ki obsega staro mestno jedro in je po belgijski ustavi prestolnica Belgije[10], čeprav se v praksi kot prestolnica obravnava celotna regija.

Brussels-Capital Region blank stylised.svg

19 občin regije prestolnice Bruselj
  1. Anderlecht
  2. Auderghem/Oudergem
  3. Berchem-Sainte-Agathe/Sint-Agatha-Berchem
  4. Bruselj
  5. Etterbeek
  6. Evere
  7. Forest/Vorst
  8. Ganshoren
  9. Ixelles/Elsene
  10. Jette
  11. Koekelberg
  12. Molenbeek-Saint-Jean/Sint-Jans-Molenbeek
  13. Saint-Gilles/Sint-Gillis
  14. Saint-Josse-ten-Noode/Sint-Joost-ten-Node
  15. Schaerbeek/Schaarbeek
  16. Uccle/Ukkel
  17. Watermael-Boitsfort/Watermaal-Bosvoorde
  18. Woluwe-Saint-Lambert/Sint-Lambrechts-Woluwe
  19. Woluwe-Saint-Pierre/Sint-Pieters-Woluwe


Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]

Bruselj ima uradne povezave z naslednjimi mesti:

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "The Belgian Constitution (English version)" (PDF). Belgijski predstavniški dom. januar 2009. Pridobljeno dne 5.6.2009. "Člen 3: Belgijo sestavljajo tri regije: Flamska, Walloon in Bruselj." 
  2. ^ "Brussels-Capital Region: Creation". Centre d'Informatique pour la Région Bruxelloise (Center za informiranje regije Bruselj). 2009. Pridobljeno dne 5.6.2009. "Od prvih regionalnih volitev 18. junija 1989 je regija prestolnice Bruselj avtonomna regija, primerljiva z regijama Flamska in Walloon." 
  3. ^ "Brussels". City-Data.com. Pridobljeno dne 10.1.2008. 
  4. ^ Population de droit par commune au 1 janvier 2008 (XLS). Statistics Belgium. Prebivalstvo vseh belgijskih občin na dan 1.1.2008. Pridobljeno 18.10.2008
  5. ^ De Belgische Stadsgewesten 2001. Pridobljeno 18.10.2008.
  6. ^ Snoj, Marko. Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen. Založba Modrijan, Ljubljana 2009
  7. ^ "Country Profile: Belgium". BBC News. Pridobljeno dne 17.9.2009. 
  8. ^ "Communes". Centre d'Informatique pour la Région Bruxelloise. 2004. Pridobljeno dne 4.8.2008. 
  9. ^ "Managing across levels of government" (PDF). OECD. 1997. str. 107, 110. Pridobljeno dne 5.8.2008. 
  10. ^ Title VII: General dispositions. The Constitution (uradni angleški prevod). Belgijski parlament. Pridobljeno 18.9.2009.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]