Bruselj
Bruselj Bruxelles (v francoščini) Brussel (v nizozemščini) |
|||
---|---|---|---|
Regija | |||
Regija Bruselj - glavno mesto[1][2] Région de Bruxelles-Capitale (v francoščini) Brussels Hoofdstedelijk Gewest (v nizozemščini) |
|||
Glavni mestni trg z mestno hišo | |||
|
|||
Vzdevek: Prestolnica Evrope, komično mesto[3] | |||
Lega Bruslja (rdeče) v Belgiji (temnorjavo) in Evropski uniji (svetlo rjavo) | |||
Koordinati: 50°50′48″N 4°21′9″E / 50.84667°N 4.35250°E | |||
Država | Belgija | ||
Naseljeno | okoli 580 | ||
Ustanovljen | 979 | ||
Regija | 18. junij 1989 | ||
Upravljanje | |||
• ministrski predsednik | Charles Picqué (2004-) | ||
• guverner | Hugo Nys (vršilec dolžnosti; 2009-) | ||
• predsednik parlamenta | Eric Tomas | ||
Površina | |||
• regija | 161,4 km2 | ||
Nadmorska višina | 13 m | ||
Prebivalstvo (1. november 2008)[4][5] | |||
• regija | 1.080.790 | ||
• Gostota | 6.697 preb./km2 | ||
• Metropolitansko obm. | 1.830.000 | ||
Časovni pas | CET (UTC+1) | ||
• Poletje (DST) | CEST (UTC+2) | ||
ISO 3166 | BE-BRU | ||
Spletna stran | www.brussels.irisnet.be |
Bruselj (francosko Bruxelles, nizozemsko Brussel), uradno Regija Bruselj - glavno mesto (francosko Région de Bruxelles-Capitale, nizozemsko Brussels Hoofdstedelijk Gewest), je prestolnica Belgije in Evropske Unije. Z okoli milijon prebivalci (ocena 2008) je največje belgijsko mesto. V širšem velemestnem območju živi preko 1,8 milijona prebivalcev. Administrativno je Bruselj ena od treh belgijskih avtonomnih regij, ki se nadalje deli v 19 občin. Bruselj v ožjem pomenu besede je ena od teh občin.
V mestu imata sedež dve od treh glavnih inštitucij EU, Evropska komisija in Svet Evropske unije. Tretja inštitucija, Evropski parlament, ima sicer sedež v Strasbourgu, kjer potekajo tudi plenarna zasedanja, medtem ko zasedanja odborov potekajo prav tako v Bruslju. Zato včasih uporabljamo ime Bruselj kar kot sopomenko za inštitucije Evropske Unije. Mesto je tudi politični sedež zveze NATO in Zahodnoevropske unije (WEU).
Vsebina
Zgodovina[uredi | uredi kodo]
Začetki mesta, katerega ime je zloženka iz flamskih refleksov germanskih besed brōka v pomenu barje, močvirje in sali v pomenu hiša z enim prostorom, segajo v 6. stoletje, ko je okoli manjše obrambne zgradbe, ki je stala na otočku reke Zenne nastalo prvo naselje.[6] Mesto je kasneje zraslo iz naselja, ki je obdajalo trdnjavo, ki jo je v 10. stoletju dal zgraditi potomec Karla Velikega. Od konca 2. svetovne vojne je pomembno središče mednarodne politike.
Zgodovinsko je Bruselj nizozemsko govoreče območje, od 19. stoletja pa je v njem vedno več francoskih govorcev in francoščina danes v njem prevladuje, čeprav sta oba jezika uradna. Ta proces je vodil v globok konflikt med govorci obeh jezikov, ki odraža odnose tudi v preostanku države.[7]
Administrativna delitev[uredi | uredi kodo]
Bruselj sestavlja 19 občin, ki imajo lastne župane, občinske svete in izvršni odbor, odgovorne za lokalne zadeve, npr. vzdrževanje šol in cest ter izvrševanje zakonov.[8][9] Administrativni center je občina Bruselj, ki obsega staro mestno jedro in je po belgijski ustavi prestolnica Belgije[10], čeprav se v praksi kot prestolnica obravnava celotna regija.
Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]
Bruselj ima uradne povezave z naslednjimi mesti:
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
Viri[uredi | uredi kodo]
- ^ "The Belgian Constitution (English version)" (PDF). Belgijski predstavniški dom. januar 2009. Pridobljeno dne 5.6.2009. "Člen 3: Belgijo sestavljajo tri regije: Flamska, Walloon in Bruselj."
- ^ "Brussels-Capital Region: Creation". Centre d'Informatique pour la Région Bruxelloise (Center za informiranje regije Bruselj). 2009. Pridobljeno dne 5.6.2009. "Od prvih regionalnih volitev 18. junija 1989 je regija prestolnice Bruselj avtonomna regija, primerljiva z regijama Flamska in Walloon."
- ^ "Brussels". City-Data.com. Pridobljeno dne 10.1.2008.
- ^ Population de droit par commune au 1 janvier 2008 (XLS). Statistics Belgium. Prebivalstvo vseh belgijskih občin na dan 1.1.2008. Pridobljeno 18.10.2008
- ^ De Belgische Stadsgewesten 2001. Pridobljeno 18.10.2008.
- ^ Snoj, Marko. Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen. Založba Modrijan, Ljubljana 2009
- ^ "Country Profile: Belgium". BBC News. Pridobljeno dne 17.9.2009.
- ^ "Communes". Centre d'Informatique pour la Région Bruxelloise. 2004. Pridobljeno dne 4.8.2008.
- ^ "Managing across levels of government" (PDF). OECD. 1997. str. 107, 110. Pridobljeno dne 5.8.2008.
- ^ Title VII: General dispositions. The Constitution (uradni angleški prevod). Belgijski parlament. Pridobljeno 18.9.2009.
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
Poglejte si besedo bruselj v Wikislovarju, prostem slovarju. |
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Bruselj |
- Uradna spletna stran (večjezična)
- Interaktivni zemljevid Bruslja
|
|