Azerbajdžan

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Republika Azerbajdžan
Azərbaycan Respublikası
Zastava Azerbajdžana Grb  Azerbajdžana
Zastava
HimnaAzərbaycan Respublikasının Dövlət Himni
Azerbajdžanski marš
Lega Azerbajdžana
Glavno mesto
(in največje mesto)
Baku
40°22′N, 49°53′E
Uradni jeziki Azerščina
Upravljanje Republika
 -  Predsednik Ilham Aliev
 -  Ministrski predsednik Artur Rasizada
Neodvisnost Od Sovjetske zveze 
 -  Razglašena: 30. avgust 1991 
 -  Dokončana: 25. december 1991 
Površina
 -  skupaj: 86,600 km² (114.
 -  voda (%): zanemarljivo
Prebivalstvo
 -  ocena 2011: 9.164.600[1] (89.)
 -  štetje 1999: 7.953.438 
BDP (PKM) ocena 2011
 -  skupaj: $94,318 milijarde[2] (88.)
 -  na prebivalca: $10.340[2] (106.)
HDI (2003) 0,729 (srednji) (101.)
Valuta Manat (AZN)
Časovni pas (UTC+4)
 -  poletni (DST):  (UTC+5)
Vrhnja domena (TLD) .az
Klicna koda +994

Azerbajdžan, uradno Republika Azerbajdžan (azersko Azərbaycan ali Азәрбајҹан, rusko Азербайджан), je država v Zakavkazju, ki na severozahodu meji na Gruzijo, na severu na Rusijo, na vzhodu na Kaspijsko jezero, na jugu na Iran, ter na zahodu na Armenijo, na katero na severu meji tudi azerbajdžanska eksklava Nahičevan, ki na jugu prav tako meji na Iran, na severozahodu pa se dotika Turčije.

Nekdanjo avtonomno pokrajino Gorski Karabah na zahodu Azerbajdžana so po razpadu Sovjetske zveze zasedle armenske sile. Danes se na tem območju nahaja samooklicana država Gorski Karabah, ki jo je priznala samo Armenija.

Površje[uredi | uredi kodo]

Republika Azerbajdžan obsega 86.600 km², od tega pripada 5.500 km² k Avtonomni Republiki Nahičevan (Naxcivan).[3] Okoli 15 % ozemlja države je še danes pod armenskim nadzorom.[3] Armenci nadzorujejo ne samo Gorski Karabah, temveč tudi nekaj azerbajdžanskih provinc, kjer je pred vojno živelo le azerbajdžansko prebivalstvo. V zasedenih pokrajnah so Armenci uničevali azerbajdžansko prebivalstvo, tako da danes živijo v nezasedenih delih Republike Azerbajdžana azerbajdžanski begunci iz Armenije ter iz pokrajin Azerbajdžana, ki jih Armenija zaseda.

Hribi na meji z Iranom se imenujejo Tališke gore. Največji del Azerbajdžana pa leži na območju Malega Kavkaza, kjer leži tudi najvišja gora Bazardüzü, visoka 4.466 m. Največje jezero Sarısu ima 67 km² površine. Najpomembnejša reka je reka Kura/Kür. Reka Arak je naravna meja z Iranom. K državnemu ozemlju spadata še otoka Pirallahı ter Cilov v Kaspijskem jezeru. Na polotoku Abşeron in v Kaspijskem jezeru pridobivajo nafto.

Približno polovica Azerbajdžana je poljedelskega, 12 % površja so gozdovi.[4]

Kultura in hrana[uredi | uredi kodo]

Plov (aş,ash, polao, pilau, pulao) je znan tudi kot kralj lokalne gastronomije v Azerbajanu. Jed sestavljeno iz riža in zdroba (popečen na olju, kuhan v mesni juhi) pripravljajo, da pokažejo spostovanje gostom in za posebne priložnosti. Plov je uradni začetek obreda, s spremljevalno glasbo, baklami in vzklikom: Eziz Qonaqlar, Meclisimize Ash Gelir! Dragi gosti, plov odpira nas obred.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ [The International Population Day, The demographic situation in Azerbaijan, The State Statistical Committee of the Republic of Azerbaijan]. Azstat . Pridobljeno 11.7.2011. (v angleščini)
  2. ^ 2,0 2,1 "Azerbaijan:Report for Selected Countries and Subjects". International Monetary Fund. Pridobljeno dne April 12, 2011. 
  3. ^ 3,0 3,1 Aserbaidschan. Auswärtiges Amt (Nemški zvezni urad za tujino). Pridobljeno 28.3.2009. (v nemščini)
  4. ^ Aserbaidschan in Kürze. Botschaft der Republik Aserbaidschan, Berlin. Pridobljeno 28.3.2009. (v nemščini)