Drage bralke, dragi bralci,
Šport imam rad, so mi pa šle vedno na živce olimpijske igre, najbolj ob mimohodu športnikov. Zastavonoša v neke vrste moderni narodni noši – Slovenci obvezno s klobučki, kakršni bi pristajali povprečnemu članu olimpijskega komiteja – patetični vzkliki spikerja na stadionu in televizijskega komentatorja o miru, bratstvu in prijateljstvu. Vedno se spomnim legendarne Parade Marka Breclja: ... v prvi vrsti pionirčki, pionirčki, pridno mahajo s papirčki, s papirčki ... od Jugoslavije s Sarajevom Branka Mikulića do Kitajske, zavojevalke Tibeta. Dveh držav, v katerih ob mnogih drugih nikoli ne bi smeli kuriti olimpijskega ognja, če bi kaj dali na dober okus. več >>
Slovenski slapovi |
Ledno plezanje je pred nekaj leti doživelo nesluten razmah tako po svetu kot pri nas. Zaradi globalnega segrevanja in toplih zim pa se lednim plezalcem
ne piše nič dobrega
|
|
Drugi možgani |
Trebuh - povsem svoj svet v središču telesa. Prav ta bolj kot ne povsem navaden del človeka obvladujejo 'drugi možgani'. Anatomija, kot je simoblično prikazana na steklenem telesu, v naravi ne obstaja, osupljiva celična podobnost pa. Naš prebavni trak obdaja 100 milijonov živčnih celic. Delujejo povsem avtonomno in v možgane pošiljajo veliko več signalov, kot jih od tam prejemajo.
|
|
Otočje Bijagós |
Prebivalci otoške države pred Gvinejo Bissauom bi bili lahko zgled vsakemu naravovarstveniku. Za svojo naravo skrbijo zelo vzorno.
|
|
Antična Grčija |
Priene, nekdanje grško mesto na zahodni obali Male Azije. Potres je bil začetek konca. Danes je mesto idealen raziskovalni center za arheološko rekonstrukcijo … 74
|
|
Z avtomobilom po Tajski |
Dogodivščine na poti po neokrnjenem severozahodu države.
|
|
GEOlino |
Vsak človek preživi v povprečju dobro leto svojega življenja na stranišču. Vendar kotličke za splakovanje in straniščno školjko pozna le manjšina svetovnega prebivalstva.
|
|
V decembrski številki revije Geo smo objavili imena vseh 12 zmagovalcev velikega fotonatečaja na temo voda. Odziv na akcijo je presegel pričakovanja največjih optimistov med nami. Prispelo je dobrih tisoč elektronskih pisem, v povprečju s skoraj štirimi fotografijami.
Zmagovalec natečaja je prejel 500 EUR in Epsonov tiskalnik stylus photo EX640, drugi in tretjeuvrščeni sta prejela 350 EUR in Epsonov tiskalnik stylus photo R360, ostali nagrajenci pa vsak po 125 EUR in Epsonov tiskalnik stylus DX5050.
Imena nagrajencev in fotografije so objavljeni tudi na spletu. več >>
Novinar revije Geo Lars Abromeit in fotograf George Steinmetz sta se pridružila skupini geologov, ki so 6 tednov preživeli na Antarktiki, da bi izvedeli kaj več o tem, kako se je na Zemlji razvilo življenje in kako bi se lahko razvilo v drugih galaksijah.
Raziskovalno odpravo smo podrobno predstavili v decembrski številki revije Geo, na spletni strani pa si lahko ogledate številne fotografije (tudi pogled 360 stopinj) ter video in audio prispevke, narejene med odpravo na Antarktiki. več >>
Preberite iz arhiva ... Je kaj trden most?
Prvi mostovi so na Slovenskem nastali v času mostiščarjev. Ti so živeli v lesenih kočah na mostnih konstrukcijah na Ljubljanskem barju, podobno kot njihovi severni sosedje na Hodiškem jezeru na današnjem avstrijskem Koroškem. Tedanji mostovi so bili seveda leseni in so bili bolj obrambnega značaja, ne pa toliko v pomoč za premostitev vodne ovire. Kljub vsemu so bile te konstrukcije lahko zelo velike. Izkopavanja pri Notranjih Goricah so pokazala, da je tam kolišči povezoval kar 400 metrov dolg most. več >>
Intervju z direktorjem Geološkega zavoda Slovenije dr. Marko Komac
Dr. Marko Komac, 1971, je direktor Geološkega zavoda Slovenije, katerega poslanstvo je zagotoviti čim boljše poznavanje geološke zgradbe Slovenije. Sestava površja in globljih delov Zemlje ima na človekov obstoj številne vplive, od katerih se mnogih niti ne zavedamo. Organizaciji UNESCO in IUGS sta leto 2008 razglasili za mednarodno leto Zemlje, planeta, na katerem bo človeštvo hočeš nočeš moralo najbrž še dolgo živeti. več >>
Strategije za svetovni mir
Dobra novica je sicer stara že dve leti, toda le redki so ji namenili kaj pozornosti. Organizacija Human Security Centre je poleti leta 2005 v kanadskem Vancouvru objavila poročilo, da je število vojn in genocidov od leta 1992 do danes drastično upadlo. Oboroženi spopadi z več kot tisoč neposrednimi žrtvami na leto – šele takrat namreč znanstveniki govorijo o vojni – so se zmanjšali za 80 odstotkov, zmanjšalo pa se je tudi število množičnih pobojev. več >>
Vzor Nepal
Marec 2007: V Katmanduju je vroče, nad mestom se razprostira svetleče belo nebo, oblak iz pare in plinov zakriva pogled na gore. Položaj v Nepalu naj bi se izboljšal, saj že štiri mesece vlada mir. Toda vsake toliko se še vedno kaj zaplete. Tako se tega dne več tisoč ogorčenih pripadnikov uporniškega gverilskega gibanja zbere na prašnem trgu sredi mesta, da bi se poslovili od 27 tovarišev, ki jih je pobila drhal. več >>
|
Fotografi, očividci časa
Cesarjeva armada
Kengurujske jasli
Palače minulega časa
Številka izide 7. 3. 2008
|