Martjanci in Turnišče

Slikar, nekateri trdijo, da tudi stavbenik, Janez Akvila iz Radgone je videl v sv. Martinu svojo mladost, poslanstvo: pasel je gosi, opasal se je z mečem duha, siromašnim je delil nasvete, beraču je odrezal del svojega plašča. V cerkvi je izrisal svoj portret. Jože Plečnik, zaljubljen v Pomurje, je zasnoval leta 1925 oltar s kipom sv. Martina. Po delu se je usedel v senco štirih košatih kostanjev in treh dišečih lip. Število sedem je vsem trem, sv. Martinu, Janezu Akvili in Jožetu Plečniku, prineslo srečo. V Turnišču, v romarski romanski cerkvi, zgrajeni iz opeke, namesto iz kamna, se je Janez Akvila zaljubil v mlado dekle, ki so jo preganjali Kumani in Pečenegi. Narisal jo je v več prizorih, stripovskih epizodah in se pri tem sam spremenil v svetega kralja Ladislava, njenega rešitelja iz zgodovinske pozabe. Vse freske, znane daleč naokrog, so nastale 1389. Turnišče je znano po čevljarskem cehu – kasneje so se razvili še krojaški, kovaški in mlinarski cehi, ki so delovali že v času Marije Terezije. Slovesne maše še danes opravljajo s sedmimi cehovskimi svetilkami.