Angina ali tonsillitis acuta je akutno bakterijsko vnetje mandljev, ki ga ponavadi povzroča beta hemolitični streptokok skupine A. Redkeje povzročajo angino stafilokoki, Haemophilus influenzae ali pneumokoki. Bolezen je pogosta v otroštvu in pri mladostnikih. Pojavi se povišana temperatura in bolečino pri požiranju. Bolečina se pogosto širi v ušesa. Vnetje ni omejeno le na mandlje, temveč se širi na žrelo in limfatiÄni sistem v žrelu, ki mu pravimo tudi Waldeyerjev limfatiÄni obroč. Povečane so tudi vratne bezgavke, ki so boleče. Klinično so prisotni povečani, temno pordeli otečeni mandlji, prekriti z belkastimi gnojnimi oblogami. Vnetni parametri v krvi so tipično močno povišani (povišana vrednost levkocitov v krvi, povišan C-reaktivni protein in podaljšana sedimentacija). Odvzem brisa za bakterijsko kulturo je brez praktične vrednosti, saj ponavadi traja 2-3 dni za dokaz. Zato uporabljamo t.i. hitri streptolatex test, ki v 10. minutah dokaže okužbo s streptokokom skupine A.
Škrlatinka je pravzaprav angina, ki jo povzroča eden od sevov hemolitičnega streptokoka skupine A, ki izloča exotoxin. Poleg angine imajo bolniki izpuščaj po telesu, okoli ust so bledi. Značilen je tudi živo rdeč jezik malinastega videza. Če angine ne zdravimo z antibiotiki, lahko pride do kasnih zapletov oz bolezni, ki je imunsko pogojena. Lahko pride do akutnega glomerulonefritisa (vnetje ledvic), akutne revmatične vročice (prizadetost sklepov), ali revmatičnega endokarditisa (vnetje srca in zaklopk). Angino zdravimo z antibiotikom, največkrat s penicilinom (Ospen).