Prva stran
Novice
Članki
Testi
Forum
Datoteke
Naši dosežki
Lestvice
Pošlji novico
Pravila
Kontakt
Admin login
 

Partnerji:

AGT
EK waterblocks
3D Svet
commIT
Izid
DimasTech

Naši prijatelji:
Overclockers.at
Hwgurus.com

Priporočamo:

Ocbay
OC-Lab Team @ Hwbot.org
ex-YU računalniška scena

 
Zadnje na forumu:
> Prvič ln2, rabim nekaj pomoči
> Zimski "water chiller"
> Asus Rampage Formula, Q6600, Mushkin Enhanced
> Maximus formula rev1.03g
> Asus p4c800 v2.0 + p4 2.66/3.0 2gb ddr 400 extreme oc nasvet
> Sestava LD V8 drugič... delovna postaja
> Voda iz hiše na vrt :)
> Problem z računalnikom- dobrodošle ideje ter pomoč
> SS hlajenje v Sloveniji?
> Dice-Ln2 navijanje skozi oči začetnika
 
Zadnje datoteke:
> wPrime 1.55
> SuperPI 1.5 /mod XS
> SLIPatch 0.7 in 0.8
> RivaTuner 2.24c
> PiFast

Slovenia Tourism

Valid CSS!

 
Člank > Vsi članki > Veliki članek o hlajenju mikroprocesorjev - I.del


 

Veliki članek o hlajenju mikroprocesorjev - I.del


Avtor: Niko Tivadar - tiborrr
Datum: 02.06.2008



1. Uvod

Hlajenje naših procesorjev, še posebej v primeru navijanja slednjih, je danes postala prava jama za vse proizvajalce raznoraznih hladilnih sistemov. Navijanje, tako tisto nedeljsko, ki izvira iz potrebe po hitrejšem in bolj tekočem delovanju sodobnih računsko požrešnih iger ali preproste potrebe po hitrejšem izvajanju kompleksnih izračunov v inženirski praksi oz. delu v CAD/CAM/CFD, kot tudi tisto ekstremno, ki se ga lotevamo največji navdušenci, je postalo v zadnjih letih precej popularen hobi, navijalsko znanje pa pri vsakem naprednejšem uporabniku skorajda nujna veščina. Za vse začetnike kot tudi stare mačke smo tako pri OC-Lab za vas pripravili obsežen pregled nad vsemi danes poznanimi hladilnimi rešitvami za hlajenje (mikro)proceosorjev.

Osnovno vprašanje je seveda - zakaj je potrebno procesor hladiti? Potreba po prisilnem hladilnem procesu izvira iz same zasnove elektronskega mikroprocesorja. Hitreje, kot slednji teče (pri višji frekvenci delovanja, op.p.), hitreje se preklaplja stanje logičnih vrat (1 ali 0), kar botruje povečanemu električnemu uporu. Slednje je neločljivo povezano s temperaturo, kar nas privede do naslednje ugotovitve - višja, kot je temperatura, večji je električni upor in obratno. Tako lahko hitro potegnemo vzporednico do sklepa, da za doseganje čim višjih frekvenc mikroprocesorjev potrebujemo čim nižji notranji električni upor, kar poskušamo doseči z naprednejšimi proizvodnimi litografskimi procesi in kvalitetnejšimi materiali, iz katerih so izdelani mikroprocesorji.

Kot končni uporabniki oz. navijalci ne moremo vplivati na samo proizvodnjo, zato se zmanjševanja notranjega električnega upora lahko lotimo z drugega konca, t.j. z nižanjem temperature, saj tem nižje kot gremo po temperaturni skali, tem manjše je trenje.

Za začetek bi bilo pametno narediti krajši pregled nad hlajenji. Hlajenja (1) sem po lastni logiki tako razporedil v sledeče kategorije:

(1.1) Hlajenja na osnovi delovanja brez fazne spremembe
V grobem jih delimo na:

  • (1.1.1) enostavno zračno hlajenje - princip narebričenega telesa
  • (1.1.2) vodno hlajenje

(1.2) Hlajenja na osnovi delovanja fazne spremembe medija
V grobem nato delimo hlajenja na (1.2.1) zaprta:
  • (1.2.1.1) Hlajenje na osnovi pasivne fazne spremembe - princip toplotne cevke oz. heatpipe
  • (1.2.1.2) Hlajenje na osnovi aktivne - kompresorsko podprte fazne spremembe - princip zamrzovalnika
In na (1.2.2) odprta:
  • (1.2.2.1) Hlajenje s suhim ledom - sublimiranje suhega ledu - CO2(s)
  • (1.2.2.2) Hlajenje s tekočim dušikom - uparjanje tekočega dušika - LN2

(1.3) Hlajenja na osnovi termo-električne črpalke
  • (1.3.1) Termo-električni (TEC) ali Peltier-jev element


V prvem delu članka bomo tako obdelali poglavja do vključno 1.2.1.2 , torej do enostopenjskih kompresorskih hlajenj. Napredna kaskadna in autokaskadna hlajenja, kakor tudi hlajenje z uparjanjem tekočega dušika ter sublimacijo suhega ledu bodo obdelana v drugem delu članka.


    Naslednja stran >

Strani: 1 | 2 | 3 | 4 | 5

.:: Novice, testi in članki so intelektualna lastnina OC-Lab. Vse pravice pridržane (c) 2006-2011 ::.