Na referendumu bi zmagala Aleš Primc in Metka Zevnik

Aleš Primc in Metka Zevnik sta predstavnika koalicije Za otroke gre, ki je na ustavno sodišče vložila pritožbo na sklep državnega zbora, ki je referendum o noveli o zakonski zvezi prepovedal. Ustavno sodišče je referendum dovolilo.

Potem ko so ustavni sodniki prižgali zeleno luč referendumu o noveli zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, bomo 20. decembra odšli na volišča. Za izenačitev pravic istospolnih parov s pravicami raznospolnih parov bi glasovalo 46 odstotkov ljudi, 54 odstotkov bi jih glasovalo proti, kaže javnomnenjska raziskava Episcentra. (V analizi so upoštevani le tisti udeleženci, ki bi se referenduma zanesljivo udeležili. Iz analize so izločeni tudi neopredeljeni.)



Da se bodo referenduma zagotovo udeležili, je odgovorilo 28 odstotkov sodelujočih v anketi. 72 odstotkov ljudi pa se referenduma ne bo udeležilo oziroma se ga bodo morda udeležili.

Bi referendum uspel?

Na osnovi predvidene udeležbe in števila volilnih upravičencev (na dan 9. november) lahko izračunamo, da bi na referendumu proti noveli zakona glasovalo 257.945 ljudi. Da pa bi referendum uspel, morajo nasprotniki novele na volišča privabiti najmanj okoli 343 tisoč volivcev.

V skladu s spremenjeno ustavo bo namreč zakon na referendumu padel, če bo proti glasovalo najmanj 20 odstotkov vseh volilnih upravičencev. Seveda pa mora biti med udeleženci referenduma več ljudi proti zakonu kot pa zanj.

Zakaj za in zakaj proti?

Večina tistih, ki bi na referendumu glasovali za novelo zakona, so kot glavni razlog za svojo odločitev navedli, da moramo imeti pred zakonom vsi enake pravice. Največ nasprotnikov novele bo glasovala proti, ker zagovarjajo klasično družino, kjer ima vsak otrok očeta in mater. Malo manj kot petina pa jih je kot razlog za svojo odločitev navedla, da istospolni ne morejo oziroma ne smejo imeti otrok.

Kako bi glasovali Ljubljančani in Mariborčani

Spol
Noveli zakona so nekoliko bolj naklonjene ženske: za bi glasovalo 53 odstotkov žensk, proti pa 47 odstotkov. Večina moških (57 odstotkov) bi glasovala proti, za bi jih glasovalo 43 odstotkov.

Starost
Izenačitvi pravic istospolnih parov s pravicami raznospolnih parov so bolj naklonjeni mlajši anketiranci (med 18. in 34. letom) in starostna skupina med 45. in 54. letom.

Izobrazba
Večina anketirancev z osnovnošolsko in poklicno izobrazbo bi na referendumu glasovala proti, tisti s srednjo, višjo in visoko izobrazbo pa bi novelo zakona podprli.

Tip kraja
Novela zakona bi padla med anketiranci, ki so doma na podeželju (proti bi glasovalo 68 odstotkov vprašanih), v urbanih okoljih pa so izenačitvi pravic bolj naklonjeni. V Ljubljani in Mariboru bi za glasovalo 58 odstotkov vprašanih.

Verska pripadnost
Medtem ko med katoličani novela zakona ne uživa podpore in bi proti njej glasovalo 69 odstotkov anketiranih, bi večina ateistov izenačitev pravic podprla (83 odstotkov vprašanih).

Politična pripadnost
Med tistimi, ki so bližje politični desnici, bi večina novelo zakona zavrnila. Večina simpatizerjev politične levice pa bi na referendumu glasovala za izenačitev pravic istospolnih parov s pravicami raznospolnih parov.