OMOGOČIMO ŠOLANJE

Omogočamo šolanje je humanitarna akcija, zbiranja zamaškov v Mladinskem centru Litija in KLIŠE-ju. Z zbranimi sredstvi sedaj pomagamo mladim, ki imate zaradi izobraževanja dodatne stroške, ki jih ne zmorete pokriti sami (prevoz, šolske potrebščine, orodje, material, šolnina).


Objavljamo javni razpis na katerem lahko kandidiraš za 200€ nepovratne pomoči. Besedilo razpisa in vloga.


Za pomoč pri pripravi vloge bomo v ponedeljek 7.11.2016 ob 18.00 v prostorih MC Litija, organizirali kratko delavnico. Na njej bomo predstavili razpis, pojasnili razpisne pogoje in odgovarjali na vaša vprašanja.
Rok za oddajo vlog je vsakega 20. v mesecu, prvi je 20. novembra 2016, do razdelitve sredstev.


Zahvaljujemo se vsem, ki sodelujete v akciji zbiranja zamaškov! Zbiralno akcijo seveda nadaljujemo, sredstva bomo razdelili na naslednjem razpisu Omogočimo šolanje.

TABORNIŠKA SKUPINA IŠČE ČLANE

Letos bo MC Litija gostil taborniško skupino Rodu Polde Eberl Jamski iz Zagorja.
Sestanki bodo ob petkih popoldne, starost otrok: 7-10 let (medvedki in čebelice). V skupini so še 3 prosta mesta (dekleta imajo prednost). Vabljeni! Zainteresirani nas kontaktirajte na:

info@mc-litija.si
051 443 410

TRENING KAMP ZA MODERATORJA ČLOVEKOVIH PRAVIC 

Trening je potekal v Romuniji v manjši vasici z imenom Namaesti, ki je približno 50 km oddaljena od gradu Bran, poznanega kot Drakulov dom, in sicer od 6.8. do 15.8.16.

Trening je bil zasnovan tako, da je bilo povabljenih 36 prostovoljcev iz različnih držav (Turčija, Italija, Slovaška, Češka, Poljska, Romunija, Bolgarija, Slovenija), ki želijo biti aktivni državljani civilne družbe na področju človekovih pravic.


Metode prenašanja znanja so bile osnovane na način neformalnega učenja. Neformalno učenje je namenjeno predvsem izobraževanju odraslih, saj so to predvsem znanja, ki jih lahko pridobimo z izkušnjami. Usmerjeno je predvsem v pridobitev specifičnega znanja. Metodologija je temeljila na medsebojnem sodelovanju med udeleženci iz različnih okolij.

Cilj kampa je informiranje in promocija človekovih pravic, spodbujanje spoštovanja kulturne raznolikosti, razbijanje stereotipov, boj proti rasizmu, nasilju, terorizmu in ksenofobiji. Dvig zavedanja demokratičnih načel, kot so: enakost, svoboda in dostojanstvo.

Treningi so potekali vsak dan od 10. – 19. ure z vmesnim premorom za kosilo. Začenjali smo jih z različnimi vajami – igrami za energijo “energizer - ji“, na ta način se je ekipa spoznala, ogrela in zbudila za skupno interakcijo. Tudi sicer je to lahko dober začetek vsake delavnice, sestanka, srečanja... Internet jih ponuja veliko in nekatere bi v prihodnosti lahko izvajali tako z našimi uporabniki kot tudi zaposlenimi (morda na SIP dnevih).

Kot je že zgoraj omenjeno, smo treninge izvajali z metodami neformalnega učenja, kar pomeni, da smo se čim bolj skušali postaviti v izhodiščni položaj problema o katerem je pozneje tekla diskusija na osnovi naših občutenj, čustev, doživljanja...

Nekaj primerov takih vaj:


1.
Razdelili so nas v ekipe, ki so predstavljale žrtve brodoloma, potovali smo v čolnih s ciljem priti na nenaseljen otok, kjer naj bi na novo postavljali civilizacijo. Naš tovor je bila deklaracija o človekovih pravicah. Zaradi teže tovora smo se morali, v omejenem času, najprej znebiti štirih členov, nato še treh  in tako naprej. Vmes so se dogajala razna dogovarjanja in prerekanja kaj je komu bolj pomembno, saj je šlo za timske odločitve.

2.
10 prostovoljcev je dobilo listek na katerem je bila napisana identiteta, npr.: 40 letnik s HIV+, begunec, otrok tretjega sveta, mama samohranilka, hči bančnika, lezbijka...Temu so sledila vprašanja npr: Imaš pred seboj svetlo prihodnost?, Si lahko privoščiš dopust?, Te nikoli ne skrbi, da bi bil lačen? Lahko v primeru bolezni obiščeš zdravnika? Imaš možnost šolanja? Lahko obiskuješ kulturne prireditve? Itd. Če si nanje lahko odgovoril pozitivno, si lahko naredil korak naprej.
Na koncu vaje smo se pogovarjali o tem, da je pomembno kje se rodiš, komu, kje živiš in o naših občutkih, ko smo nehote, brez možnosti izbire, ostajali zadaj oz. O nelagodnem občutku, sramu, ki smo ga občutili, ko smo vse pustili za seboj (npr. hči bankirja je prišla zelo daleč).

3.
Razdelili so nas v skupine po 5, vsak je dobil različne oblike razrezanega kvadrata, ki ga je moral sestaviti. Skupina je zaključila delo, ko so kvadrat sestavili vsi člani. Pogoj je bil, da smo morali biti vsi tiho, nismo se smeli spogledovati oz. drugače komunicirati med seboj. Nikogar nisi smel prositi za pravi lik, niti ga zahtevati, soigralec ti ga je lahko podaril, če se je sam tako odločil.
S to metodo smo se učili timskega dela, potrpežljivosti, sodelovanja, zaznavanja občutkov, tekmovanja, saj si moral svoj kvadrat večkrat razdreti, da so ga lahko sestavili vsi in ni bilo dovoljeno nikomur pomagati, čeprav si vedel rešitev.

4.
Poslali so nas na dvorišč pred stavbo in nas postavili v vrsto pred vrata. Na vhod so postavili varnostnika, kateremu si skušal obljubiti vse mogoče, da bi ti dovolil vstop v notranjost.in prav zares ni bil prizanesljiv. Ko nam je večini nekako uspelo, so nam razdelili obrazce za  v nerazumljivih jezikih, ki jih nismo znali izpolniti in vsi smo morali ponovno zapustiti prostor.
Kot smo pozneje ugotovili, je vaja predstavljala vstop v državo, prečkanje meje. Obrazec pa je predstavljal prošnjo za pridobitev azila. Vaja je v nas prebudila mnogo občutenj in razmišljanj, na podlagi katerih se je nadaljevala razprava.

To je le nekaj primerov vaj za prikaz metod neformalnega izobraževanja.

V zadnjih dneh smo v ekipah po dva izpostavili problem, ki ga želimo rešiti, določili ciljno skupino, cilj, ki ga želimo doseči z metodo in to metodo preizkusiti v praksi. Na koncu smo dobili povratne informacije od udeležencev, kako je metoda vplivala na njihovo čustveno doživljanje, o čem so vmes premišljevali, kaj bi lahko storili drugače in seveda, če je bil cilj dosežen.

Zadnji dan smo naredili FLAS- MOB s sporočilom NO HATE. Porazgubili smo se po širši okolici parka v mestu in nato posamezno v presledkih prihajali na prizorišče, kot da se ne poznamo. Ko je bil flash mob končan, smo se porazgubili na enak način kot smo prišli. Če gledalci razumejo sporočilo, je flash bom uspešen. (video)
Flash mob je skupina ljudi ki na javnem mestu izvedejo nenavadno akcijo , obliko umetnosti(npr. vsi odprejo dežnike; vsi se uležejo na tla; vsi glasno ploskajo...).

Namen flash moba, s svojimi začetki v New Yorku, je bila sprva gola zabava. Nato pa so se pojavile še razne druge oblike flash moba, kot npr. smartmob, pri katerem dejanja množice vsebujejo določeno sporočilo, idejno ozadje, ali pa artmob, v katerem množica izvede živo inštalacijo - obliko umetnosti. Flashmobovci so o dejavnosti obveščeni preko e-pošte, SMS-a, Facebooka, ... Poskusi flash moba so bili tudi v Sloveniji. (Wikipedija)

Kamp je minil hitro, vmes pa so se spletla mnoga poznanstva in prijateljstva. Večeri so večinoma potekali tematsko, predstavitve posameznih držav, hrana, pijača, ples... Ogledali smo si tudi grad Bran, mesto Brashow in Craiova. Bili smo del pristnega romunskega podeželja, njihovih navad, kulture, načina življenja, ki ga v mestu zagotovo ne bi izkusili.


Romunija je bila prelepo doživetje in naj vam v prihodnosti ne bo žal udeležiti se česa podobnega.

MULCUMES (hvala)
Boštjan in Ksenija

16. - 19.8. je MC zaprt

saj se odpravljamo na 1. tradicionalni tabor namenjen prostovoljcem MC Litija v Bovec. Dnevni center bo zaprt, tudi programi športnega poletja odpadejo, razen tenisa. Se vidimo po 22.8. ko začnemo z bobnarsko delavnico z Domnom :)

SKUPNA KUHNA

ULIČNI FITNES

JAM SESSION

UTRIP POLETJA

ŠPORTNO POLETJE

 

USTVARJALNI TORKI Z MARTINO

 

GLASBENI PETKI S CONNORJEM

 

ZBIRANJE ZAMAŠKOV V MC LITIJA