Z znanjem do boljšega zdravja

Čikungunja (Chinkungunya)

03. 02. 2015
Leta 1952 so prvič opisali novo virusno okužbo na planoti Makonde na meji med Tanzanijo in Mozambikom. Imenovali so jo čikungunja, kar v Makonde jeziku pomeni “to, kar ukrivlja”, saj bolečine v sklepih povzročijo značilno ukrivljeno držo bolnikov. Četudi je čikungunja bolezen tropskega pasu, pa z naglim naraščanjem migracij, predvsem turističnih, nikakor ni več omejena le na te dele sveta.

Do zdaj med ljudmi v Sloveniji nismo imeli avtohtono okuženih primerov, smo pa imeli nekaj primerov okužb pri potnikih, ki so zboleli pred prihodom v Slovenijo ali zelo kmalu po vrnitvi iz tropskih krajev. Tudi druge evropske države od leta 2005 poročajo o vnesenih primerih čikungunje in sicer pri turistih, ki so se okužili med potovanji v tropske predele. Obstaja možnost, da se v omejenem obsegu po vnosu v našo državo čikungunja razširi iz okužene osebe na lokalne komarje in preko komarjev na prebivalce v bližnji okolici.
Poleti 2007 se je v neposredni bližini Slovenije, v Italiji (Emilia-Romagna), pojavil prvi večji izbruh čikungunje v državi z zmernim podnebjem. Bolezen je v Italijo prinesel mednarodni potnik, ki je prispel iz Indije, kjer je zbolel. Tamkajšnja zdravstvena služba je registrirala 214 laboratorijsko potrjenih primerov. Večina obolelih je bilo skoncentriranih v dveh sosednjih vaseh (Castiglione di Cervia in Castiglione di Ravenna). Sočasno se je pojavilo tudi manjše število zbolelih in okuženih v petih mestih iste regije (Cervia, Cesena, Ravenna, Rimini in Bologna).

Povzročitelj
Virus čikungunje je Alfavirus iz družine Togavirusov. Virus prenaša tigrasti komar iz roda Aedes Albopictus.

Inkubacijska doba
Inkubacijska doba je od 1 do 12 dni (povprečno 3–7 dni).

Način prenosa in dovzetnost za bolezen
Bolezen prenaša tigrasti komar, kije pri nas tujerodni komar, doma večinoma v tropskih krajih, velik med 1 in 8 mm, črn z belo vzdolžno črto na hrbtu in belimi pasovi po nogah. Razmnožuje in zadržuje se tam, kjer so majhne količine stoječe vode.
Za bolezen je dovzeten vsakdo, ki je ni prebolel.

Znaki bolezni
Bolezen se začne s povišano telesno temperaturo (tudi do 40°), mrzlico, bolečinami v sklepih in mišicah, otekanjem sklepov, glavobolom, slabostjo, bruhanjem, na mestu vboda pa nastane značilna rdečina. Bolezen navadno mine v 5 do 7 dneh oziroma v največ dveh tednih. Tipičen klinični znak bolezni je artralgija (bolečine v sklepih), ki je lahko prisotna dolgo po akutni fazi. Leto dni po preboleli bolezni več kot 63 % bolnikov poroča o težavah s sklepi (otrdelost/bolečina). Težji potek bolezni je redek in se pojavlja predvsem pri starejših in pri kronično bolnih ali imunsko oslabljenih. Med zapleti zaznavamo med drugim vnetje srca, možganov in možganskih ovojnic in živcev. Bolezen je v večini primerov samoomejujoča in le redko ogroža življenje bolnika.

Zdravljenje
Zdravljenje vključuje počitek, nadomeščanje tekočin, zdravila za zniževanje temperature in sredstva proti bolečinam. Aspirinu se v akutni fazi izogibamo, ker povečuje tveganje za krvavitev. Okužene bolnike moramo prvih nekaj dni bolezni ščititi pred piki komarjev, da ne bi prispevali k nadaljnemu prenosu bolezni.
Pri večini okužb v teku nosečnosti se virus ne prenese na plod. Če bi bila mati viremična ob porodu, je tveganje za prenos okužbe na novorojenčka 49%. Okužba z virusom pušča dolgotrajno imunost.

Preprečevanje bolezni
Cepiva za preprečevanje čikungunje nimamo.
Tigrasti komarji se zadržujejo v jaških za odvajanje deževnice ter kanalizacijskih sistemih. Zelo pogosto ga najdemo tudi na zasebnih površinah in vrtičkih, zato je zelo pomembno, da imamo okolico hiše pospravljeno in nikoli ne puščamo zalivalk za rože, veder, odprtih plastenk, pnevmatik ipd., saj z ostanki vode predstavljajo idealno gojišče za razmnoževanje tigrastega komarja. Tigrasti komar se razmnožuje tudi  v majhnih vazicah in drugih virih vode na pokopališčih.
Pik tigrastega komarja lahko povzroči oteklino, srbenje in bolečino, posebej pri občutljivih ljudeh.
Za blaženje je potrebno umiti in hladiti prizadeto površino, po potrebi uporabimo antihistaminsko kremo.
Aktivnost komarja ima dva vrha, prvi je zgodaj zjutraj, drugi pozno popoldan.

Nekaj pripročil, s katerimi zmanjšamo možnost komarjevega pika

Da bi čim bolj omejili izpostavljenost komarjem, svetujemo naslednje preventivne ukrepe:
-         nosite svetla oblačila z dolgimi rokavi in  hlačnicami (pokriti čim večji del telesa), zlasti v času največje aktivnosti komarjev,
-         uporabite sredstva za zaščito proti komarjem, ki jih odsvetujemo le nosečnicam in otrokom, mlajšim od treh mesecev,
-         uporabljajte mreže proti komarjem,
-         pred potovanjem si uredite zdravstveno zavarovanje in potovalno lekarno za bivanje v tujini. Poleg tega se pozanimajte, kje boste lahko dobili zdravniško pomoč, če jo boste potrebovali,
-         izbirajte takšne hotele, ki imajo urejeno ustrezno zaščito proti komarjem (dobro zaprti prostori ali prostori z mrežami proti komarjem).