|
...
Na kraju sedme sezone Igre prestolov je Nočni kralj dobil letečo igračko, Daenerys táko za v posteljo, Cersei pa za v temnico, medtem ko si Starkovi otroci z Mezinčkom podajajo ornamentalno bodalo. Kalander hitro prešteje trupla in se zazre v prihodnost.
Kar se začne z masakrom in zaključi z incestom, bi za vmes terjalo nekaj več žmohta. Tako pa se zdi, da je S07 kljub odstranitvi militantnih, versko blaznih vrabcev na zaključku prejšnje kar preveč pod vplivom čistunskih sedmerih božanstev. No, z izjemo izdatnega žrtvovanja R'hllorju, saj so zmaji končno v prvem planu in bojnih linijah skoraj vsake bitke. Z njimi je povezan tudi največji preobrat v zgodbi, ki hkrati ponudi prvi del odgovora na vprašanje, kaj je tako dolgo zadrževalo invazijo Belih hodcev. Drugi del je seveda proračun za računalniško grafiko, ki je zagotovila, da so bile invazije, armade in horde vredne imen. Še bolj kot po estetiki pa bo sezona ostala v spominu po tem, kako presenetljivo malo vodilnih likov je zaključilo Igro za železni prestol, čeprav so bile izbrisane kar tri rodbine. Tetka za sekspozicijo Sedma sezona je prinesla pričakovane presežke glede na pomen te številke v mitologiji Pesmi ledu in ognja. Sedem poštirkanih epizod je vsebovalo vse, kar smo si želeli: pikre in kvantaške dialoge, strateško diplomacijo, epsko akcijo, krvavo morijo ter celo razcvet mlade ljubezni in vrnitev sekspozicije™. Ti elementi so dosegali standarde, a hitra zgodba je zahtevala veliko premikov po zemljevidu. Zaradi večjega poudarka na akciji pa junaki gledalcev niso več tako pogosto povabili na ježe in plovbe, ki so dajale najboljši občutek, da se gibljemo skozi živi, resnični svet. Tako so avtorji sezone pokazali vse, kar so mislili, da hočemo, ob tem pa pozabili, da je pot mnogokrat enako pomembna kot cilj. Kar se tiče potovanj; v zadnji epizodi je mimogrede razloženo, da dothraška horda pri polni hitrosti potrebuje dva tedna ježe od Kraljevega pristanka do Zimišča. Če to postavimo v perspektivo, so vsi premiki znotraj časovnice sezone logični. Izjema je Samovo prečkanje kontinenta, ki ga je okronal tako, da si je prisvojil Gillyjino razkritje Jonovega stanu. V prejšnji sezoni je Branova vizija odkrila Jonovo poreklo, zdaj pa še ključni podatek, da mu je ime Aegon Targaryen in da je zakonski sin Rhaegarja Targaryena, prestolonaslednika Sedmerih kraljestev in Daenerysinega brata. To spremeni več premis, na katerih stoji ustavna ureditev Zahodnjega. Za začetek je bil Robertov upor, ki je strmoglavil Targaryene, osnovan na laži in ljubosumju, saj Robertove obljubljene neveste Lyanne Stark niso ugrabili, temveč je srce prepustila Rhaegaru. Njuna poroka pomeni, da je Jon oziroma Aegon legitimni kralj, celo bolj kot njegova teta Daenerys. Tista teta, s katero kralj Severa v zadnji sceni pristane v postelji. In to le nekaj minut po tem, ko se zaključi osrednje incestno razmerje med dvojčkoma Jaimejem in Cersei Lannister; tisto, ki je pravzaprav sprožilo uvodni zaplet pred mnogimi leti. Igre prestolov se drži sloves serije o joških in zmajih, a kaže, da v ta opis sodi tudi krvoskrunstvo.
Požigi in pobegi Če se je zadnji del šeste sezone zaključil z epskim posnetkom nenadkriljive armade pod banderami Daenerys Targaryen, smo v prvem delu sedme spremljali, kako so Lannisterji v zavezništvu s krakenom Euronom in Samovim očetom Tarlyjem odbili in ustavili njeno invazijo. V prvih treh epizodah so vzele slovo velike hiše Frey, Martell in Tyrell, se je pa vrnilo seme Baratheonov. Po mnogih ugibanjih, kam je odneslo Gendryja, ki ga je Davos vkrcal na čolniček v 4. sezoni, smo bastarda odkrili v Kraljevem pristanku. V enem od pretirano samoreferenčnih trenutkov se Čebulni vitez iz tega celo pošali. Drug tak trenutek je bil naskok Zmajske matere na lannisterske vrste, ki je ponudil veličastni televizijski rekord Igre prestolov za največ zažganih kaskaderjev (73 v epizodi, dvajset naenkrat). Še lani je namreč krožila šala, da bodo večino dodatnega proračuna požrle piromanske težnje tehnične ekipe.
Ta požig je bil Daenerysin prvi resni odziv na poraze in je Lannisterje stal večino pešadije, igralca Jeroma Flynna pa spoštovanja publike. Čeprav je bil njegov kvantaški Bronn zmeraj eden najbolj priljubljenih junakov, je v intervjuju povedal, da so ga začeli ljudje na ulici zmerjati, ker je skušal ubiti zmaja. Vojaški podvigi na jugu so se zaključili z mirovnim pogajanjem pred Kraljevim pristankom. Na tistem zboru je prišlo do že dolgo pričakovanih srečanj med liki z vseh vetrov, dasi je bilo vse skupaj precej telegrafsko. Naslednja knjiga The Winds of Winter bo temu in še mnogočemu nedvomno namenila več prostora. Po zadnji napovedi bodo Vetrovi zime zaveli enkrat v letu 2018. Za neučakance je George R. R. Martin na spletu že objavil enajst poglavij iz predvidoma 1500-stranskega dela.
Štrleči prst Medtem so Sever trle razvlečene spletke med Sanso, Aryo, Branom in Mezinčkom. V intervjujih sta bila avtorja serije Benioff in Weiss videti jako ponosna nase, da sta ustvarila ta zaplet. A vsakdo, ki spremlja Igro prestolov, je lahko že od daleč zaznal, kam krvovolk taco moli. V Mezinčka, kakopak. Za pravi suspenz bi potrebovali malo bolj razgibano dogajanje, ker pa je ves čas kazalo, da ima vse niti v rokah Baelish, je bilo jasno, da bo sledil preobrat. Tako se je Sansa izkazala kot preudarna vodja in kot kaže, bo ostala varuhinja Severa vsaj še par minut naslednje sezone. Zimišče bo namreč ponovno na udaru, kriva pa je odprava Jona Snega, ki je šla daleč na Sever na lov za neživcem. Tega so sicer uplenili, toda cena zanj je bila astronomska. Ne samo, da so izgubili edinega človeka na kontinentu, ki je prakticiral oživljanje, marveč še zmaja Viseriona. Točno ta sestavni del je Nočni kralj potreboval, da se prebije skozi Zid. Najbrž je ravno v ta namen s sabo priročno vlačil ogromne ketne. Zaključek sezone je dal upanje na strnjene vrste upora proti zombakljem, a hkrati natresel toliko povodov za razprtije, da bo moralo biti poslednjih šest naslednjih epizod prekleto nabasanih in dolgih. Žal jih skoraj zagotovo ne bomo videli pred letom 2019. Sploh ker morajo pred začetkom snemanja počakati na primerno zimske razmere. Prva bitka bo najbrž za Zimišče, nakar bo sledila še ena z Lannisterji in Zlato družbo. Možnosti, da bi se ti borili ob boku Jona in Daenerys, se zdijo nične. Le kakšno pogibel bo doživela Cersei, morda od roke lastnega brata? Kaj pa bo z drugim kraljevskim parom, ko se bo razkrilo sorodstvo? Najbolj logična rešitev se zdi, da bo en od njiju umrl, drugi pa bo na koncu zavladal, otožen. Glede na prakso samopomilovanja in jadikovanja ima Jon nekaj prednosti. Še bolj martinovska se zdi opcija, da oba premineta, a za njima ostane otrok, ki ga njuni svetovalci vzgajajo. Če se bo serija zaključila s prihodom pomladi, je za to dovolj časa. Nakar so tu temačne teorije. Denimo, da sta Bran in Nočni kralj ista oseba, ker sta podobno oblečena. Ali pa, da so Beli hodci zgolj nerazumljene duše, ki jih ogrožajo ljudje. Veliko bolj verjetna je cikličnost dogodkov: da bo ogromni zmaj Drogon zažgal modrookega Viseriona, kakor je khal Drogo nadutega princa Viserysa. To bi moralo biti dovolj za preobrat bitke, ki ne bo boj, temveč mesarsko klanje. |
sorodni članki
|
|