• župnija sv. Jurija, Šenčur

  • V začetku je bila Beseda …

sv. Katarina, 25. november

cerkev v Srednji vasi

Srednja vas, cerkev sv. Katarine, glavni oltar

sv. Katarina Aleksandrijska (Sinajska), mučenka, zavetnica mladine

god: 25. november

Katarina Aleksandrijska velja po vsej Evropi za zavetnico mladine, zlasti deklet. Njeno češčenje se je razširilo na Zahodu v 8. stoletju. Najstarejše poročilo o njenem mučeništvu je iz 6. ali 7. stoletja in ima izrazito legendarni značaj.
Katarina je bila kraljevskega rodu, izredno lepo dekle, visoko izobražena in že od doma obdarjena z neizmernim bogastvom, zelo ponosna … Nekega dne je srečala starega puščavnika, ki ji je razložil, da je njen pravi ženin Jezus Kristus. Ob tem doživetju se je Katarina globoko zamislila. Spoznala je svoje dotedanje zmote in se zgrozila ob misli na svoje prazne poglede. Kmalu nato je poiskala duhovnika in sprejela sv. krst.

Ko se je cesar Maksencij odpravljal iz Aleksandrije, je ukazal, da morajo vsi prebivalci, tako bogati kot revni, žrtvovati bogovom bike in ptice. Katarina pa je odšla s svojimi služabniki v svetišče, da bi podžgala kristjane k odporu. Cesar jo je poklical na odgovor in Katarina mu je pogumno dejala: »Zakaj pogubljaš ljudi s češčenjem malikov? Uči se spoznavati Boga, stvarnika sveta, in njegovega edinega sina Jezusa Kristusa, ki je s križem rešil človeštvo pekla!« S svojo izredno govorniško sposobnostjo je cesarja spravila v zadrego. Zato je po končanem žrtvovanju v svetišču poklical filozofe in govornike (kakih 50), ki naj bi jo spametovali in javno dokazali napačnost njenih izjav. Katarina je ovrgla vse argumente s tako prepričljivostjo, da so se vsi možje spreobrnili in se dali krstiti. Cesar Maksencij je Katarini ponujal tudi razna bogata darila in končno jo je celo zasnubil. Toda Katarina je ostala neomajna in cesar jo je vrgel v ječo, kjer jo je obiskal sam Odrešenik in kamor ji je golob nosil hrano. Ker tudi ječa ni uklonila Katarine, jo je cesar obsodil na smrt s kolesi. Toda angeli so Katarino rešili in kolesa so strla mnogo poganskih vojakov. Po njeni čudežni rešitvi sta se za Katarino zavzela sama cesarica in dvorjan Porfirij. Oba sta se spreobrnila h krščanstvu in pretrpela mučeniško smrt; pa tudi 200 vojakov, ki so tudi izjavili, da so kristjani. Ko so Katarino peljali iz mesta, da bi jo doletela enaka kazen, je molila za vse verne in Bog sam ji je odgovoril z oblaka. Med obglavljenjem je brizgnilo iz njenega vratu mleko namesto krvi in angeli so takoj odnesli njeno truplo na Sinaj, kjer je iz njenega groba pritekalo mleko in olje s čudežno zdravilno močjo.

Umrla naj bi okrog l. 306. Eden najbolj znamenitih samostanov sv. Katarine je kraj njenega groba – na gori Sinaj – zato tudi sv. Katarina Sinajska.

Spomin na sv. Katarino je ohranjen tudi v slovenskih legendah in v ljudski pesmi. V Sloveniji je svetnici posvečenih 8 župnijskih cerkva in 23 podružnic. Sv. Katarino upodabljajo običajno s kolesom in mečem, na Slovenskem spada Katarina med najbolj pogosto upodobljene svetnice (Turnišče, Lom, Ptujska gora, Velika Nedelja, Bolfenk na Pohorju, Brod v Bohinju, Letuš v Savinjski dolini, Slovenj Gradec, Radovljica, Ljubljana – uršulnike …).

Sv. Katarino častijo kot zavetnico deklet, mladine sploh, bibliotekarjev, filozofov, pravnikov, učenjakov, znanstvenikov, vseh poklicev, ki imajo opravka s kolesom ali nožem: kolarjev, lončarjev, mlinarjev, predilcev, vrvarjev, ladjarjev, strojarjev, frizerjev, trgovcev z blagom, tiskarjev in čevljarjev, šivilj itn.; priporočajo se ji proti migreni, boleznim jezika, za najdenje utopljencev in za srečno zadnjo uro; je ena od 14 priprošnjikov v stiski.

Običaji: Na Primorskem začno na god sv. Katarine pobirati oljke. Na kmetih je na njen god navadno konec paše, pa začeli so striči ovce, dekle in hlapci so na ta dan dobili plačo in so smeli zamenjati gospodarja; eden največjih kmečkih praznikov pa je bil Katarinin ples na večer 25. novembra, to je bil tudi dan, ko so nekdaj zadnjič pred adventom lahko svatovali.

(Prim. Leto svetnikov 4 (Mohorjeva družba), str. 437s in Svetniki (Mladinska knjiga), str. 607s.)

...

  • Božja beseda za danes

  • Napovednik

    • Ni dogodkov.
  • Zadnje objavljene slike

  • blaženi Alojzij Grozde

  • Alojzij Grozde