Vinko Jelovac

Jelovac je bil dolgoletni košarkar Olimpije in jugoslovanske reprezentance za katero je med letoma 1968 in 1977 zbral 240 nastopov. Na Olimpijskih igrah 1976 v Montréalu je sodeloval pri osvojitvi srebrne medalje, sodeloval pa je tudi že na Olimpijskih igrah 1972 v Münchnu, ko je bila jugoslovanska reprezentanca peta. Ob tem ima še dve medalji s svetovnih prvenstev, zlato iz leta 1970 v Ljubljani in srebrno iz leta 1974 v Portoriku.

5. decembra 1982 je v Hali Tivoli odigral svojo zadnjo košarkarsko tekmo pred prenapolnjenimi tribunami. Od njega so se poslovili tudi gledalci z glasnim skandiranjem »mi smo Vinkovi, Vinko je naš«. Na koncu tekme je Jelovac opravil še simbolično izmenjavo mesta kapetana moštva s predajo kapetanskega traku nasledniku - Petru Vilfanu, še enemu velikemu košarkarju.

Vinko Jelovac je v Olimpiji krajši čas deloval tudi kot trener. Olimpijo je leta 1985 ponovno pripeljal v 1. jugoslovansko ligo, ima pa tudi veliko zaslug za dokončno uveljavitev še ene klubske legende, Jureta Zdovca.

»Ko sem prišel v Ljubljano, sem padel v manjšo krizo. Prišel sem v večje mesto, začeli smo hoditi ven …. Takrat je bilo drugače. Bila je le ena tekma na teden. S prihodom Vinka Jelovca se je to spremenilo. Prepoznal je mojo energijo, voljo in željo. Postavil me je za kapetana in mi dal proste roke. Vinko je bil zagotovo v tem obdobju najzaslužnejši za ta preskok. Ob dobrih igrah me je v reprezentanco vpoklical Dušan Ivković. (Jure Zdovc, Siol.net, 2013)«

Vinko Jelovac je bil leta 2012 sprejet v Hram slovenskih športnih junakov.

Zadnje novice