Optimizacija spletnih strani

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Ta članek potrebuje čiščenje. Pri urejanju upoštevaj pravila slogovnega priročnika. Razlog za čiščenje ni podan. Prosimo, da nam pomagaš izboljšati ta članek.

Optimizacija spletnih strani (SEO) je postopek izboljšanja vidljivosti spletišča ali spletne strani na iskalnikih prek naravnih oz. neplačanih (organskih ali algoritemskih) iskalnih rezultatov. Vsak spletni iskalnik ima svoja pravila razvrščanja zadetkov, ki se izpišejo, ko vpišemo želen iskalni pojem. Nekatera pravila so javno objavljena, nekatera pravila so predmet špekulacij na medmrežju, nekatera pa so strogo varovana tajnost. Pravila se stalno spreminjajo in prav zato je optimizacija spletnih strani dinamičen proces, ki zahteva stalno prilagajanje vsebin spletnih strani. Cilj optimizacije spletnih strani je torej doseči čim večje rangiranje za iskalne pojme, določene z analizo ključnih besed. Druge oblike optimizacije kot na primer ciljano oglaševanje se osredotočajo na plačljive iskalne rezultate. Prej oz. višje kot se spletna stran pojavi med iskalnimi zadetki, več uporabnikov spletnega iskalnika bo obiskalo spletno stran. Optimizacija lahko vključuje iskanje po slikah, lokalno iskanje, iskanje po videih, iskanje po novicah in panožno specifično navpično iskanje. Na tak način spletna stran pušča svojo digitalno sled. Kot strategija spletnega oglaševanja SEO razišče, kako iskalniki delujejo, kaj ljudje iščejo, katere iskalne izraze uporabljajo in kateri iskalniki so najbolj popularni. Optimizacija spletne strani lahko pomeni prirejanje vsebine, HTML strukture in ustreznih meta oznak z namenom povečanja relevantnosti ključnih besed in lažjega indeksiranja iskalnikov. Še eden od načinov optimiziranja je povečanje števila povratnih povezav.

Kratica SEO označuje optimizerje iskalnikov (ang. “search engine optimizers"). Izraz so prevzeli svetovalci, ki po naročilu strank opravljajo optimizacijo spletnih strani, ter zaposleni, ki to opravljajo v podjetjih. Optimizerji lahko svoje storitve ponudijo kot samostojno storitev ali kot del širše oglaševalske kampanje. Za učinkovito optimizacijo je pogosto potrebno popraviti HTML kodo in vsebino strani, zato so metode optimizacije velikokrat že vključene v razvoj spletišča in njegov dizajn. Izraz “iskalniku prijazno” opisuje dizajne spletišč, menije, sisteme za upravljanje vsebin, slike, videe, aplikacije spletnega nakupovanja in ostale elemente, ki se jih lahko optimizira za boljšo izpostavljenost iskalnikom. Pri optimizaciji spletnih strani pa se običajno uporablja tudi veliko zunanjih orodij (analiza ključnih besed, orodja za preverjanje profila povratnih povezav, orodja za merjenje pozicij v iskalnikih, vtičniki na urejevalnikih spletnih vsebin...).

Druga tehnika optimizacije, imenovana “black hat SEO” (to je izraz, ki se uporablja za neetične oziroma zavajajoče tehnike optimizacije strani. Te vključujejo neželeno pošto ali kršenje pravil, ki jih zahtevajo iskalniki)[1] oz. “spamdexing”, uporablja metode, kot so “farme povezav” (Originalen izraz je "link farm", pri čemer gre za spletno stran ali skupino strani, ki umetno ustvarja zunanje povezave, koristne pri optimizaciji strani)[2], “kopičenje ključnih besed” ali “article spinning”. Te metode zmanjšuje relevantnost iskalnih rezultatov in uporabniško izkušnjo z iskalniki. Iskalniki strani, ki uporabljajo to tehniko, izločijo iz rezultatov.

Metode SEO[uredi | uredi kodo]

Indeksiranje[uredi | uredi kodo]

Vodilni spletni iskalniki, kot so Google, Bing, Yahoo! in drugi, uporabljajo spletne pajke, da odkrijejo spletne strani, primerne za izpis rezultatov. Spletni pajki so dejansko “uslužbenci” spletnih iskalnikov. Spletni pajki "plezajo" po spletnih straneh, shranjujejo vsebovane informacije ter povezave do drugih dokumentov in jih shranjujejo v bazo indeksiranih strani (dokumentov). Naloga spletnih pajkov je, da preko hiperpovezav (povezav med spletnimi dokumenti, linkov (html značka <a>) iščejo in indeksirajo nove ali spremenjene spletne strani oziroma njihove vsebine.

Strani, ki so povezane z že indeksiranimi stranmi drugih spletnih iskalnikov, so odkrite avtomatsko in ne rabijo biti posebej dodane. Nekateri spletni iskalniki, npr. Yahoo!, ponujajo plačljivo storitev, ki zagotavlja, da bo spletni pajek prebrskal spletno stran za določeno fiksno plačilo ali plačilo za klikanje.[3] Take storitve zagotavljajo vključitev v podatkovno bazo, vendar pa ne zagotavljajo specifičnega položaja v prikazu iskalnih rezultatov. Dva velika imenika, Yahoo Directory in Open Directory Project, zahtevata ročno vnašanje spletne strani in preverjanje s strani urednikov.[4] Imenik je spletna stran, ki je organizirana malo drugače, kot običajni spletni iskalniki. Vsebino urejajo človeški administratorji. Imeniki z veliko podatki so bolj splošni. Večina pa jih je manjših in so usmerjeni v določeno zvrst.[5]

Google ponuja Google Webmaster Tools (Google orodja za spletne skrbnike), ki omogoča ustvarjanje XML Sitemap, s katerim spletnemu pajku omogočamo odkritje vseh spletnih strani in podstrani, še posebej strani, ki jih pajek ne more odkriti z avtomatičnim sledenjem povezavam.[6]

Spletni pajki upoštevajo množico faktorjev, ko brskajo po spletnem mestu. Spletni iskalniki ne indeksirajo vsake spletne strani. Razdalja med korenom imenika in podstranmi lahko igra pomembno vlogo v brskanju spletnega pajka.[7] Probleme pri brskanju spletnih pajkov povzročajo tudi spletne strani z različnimi grafičnimi vsebinami, flash datotekami in dinamičnimi vsebinami.[8]

Preprečevanje brskanja spletnim pajkom[uredi | uredi kodo]

Spletni skrbniki lahko spletnemu pajku preprečijo brskanje po nezaželenih vsebinah oz. datotekah in imenikih, preko robots.txt datoteke, ki se nahaja v izvornem imeniku spletne strani. Spletna stran je lahko izključena iz podatkovne baze spletnega iskalnika tudi preko posebne meta značke, ki jo zna prebrati spletni pajek. Meta značka za ključne besede dovoljuje, da sami poveste, katere ključne besede so za vas pomembne in jih smatrate kot relevantne pri iskanju vaše spletne strani. Vse meta značke naj bi bile nameščene med <head> ... in ... </head> značkami v HTML kodi na vaši spletni strani. Treba je omeniti, da veliko iskalnikov te značke ne uporablja več (vendar tudi ni škodljivo, če jo na spletni strani imate).[9]

Ko pajek obišče spletno stran, najprej prebere datoteko robots.txt, ki mu naroči, katerih strani naj ne prebrska. Ker ima pajek to datoteko v pomnilniku shranjeno dalj časa, se lahko zgodi, da ne opazi nove verzije datoteke in vseeno preišče strani, katerih lastnik spletnega mesta ni hotel imeti indeksiranih. Tipične strani, ki so po navadi prepovedane pajku, so različne strani s prijavnimi postopki (npr. spletna nakupovalna košarica) in uporabniku specifične vsebine, kot so interni rezultati iskanja. Marca 2007 je Google opozoril skrbnike spletišč, naj preprečujejo indeksiranje internih iskanj, saj se to smatra za nezaželeno smetje.[10]

Povečevanje pomembnosti/vidnosti strani[uredi | uredi kodo]

Številne metode lahko povečajo vidnost spletne strani v rezultatih iskalnika. Povezovanje podstrani spletnega mesta tako, da kažejo na pomemben del spletne strani, lahko izboljša njeno pomembnost oz. vidnost. Pisanje vsebin, ki vključujejo redno iskane ključne besede in fraze, povečuje promet na spletni strani.[11] Pomembno je tudi redno posodabljanje vsebin, da se pajki vedno znova vračajo in povečujejo vidnost strani. Priročno je tudi dodajanje relevantnih ključnih besed v meta opise in naslovne značke spletne strani, kar posledično poveča promet na strani in jo povzdvigne na višje mesto v iskalnikovih rezultatih. Povečevanje pomembnosti strani je odvisno tudi od tega, ali je zadetek oz. stran všeč uporabnikom. Strani, ki niso priljubljene, padejo na nižje mesto pri iskanju. Navigacijsko iskanje nas napoti na "bele strani", kot je last-minute. Informacijsko iskanje je iskanje večinoma nekomercialnih informacij. To je t. i. "klikni in beri" iskanje. Obstajajo še druge vrste iskanj, kot sta transakcijsko iskanje in komericalno raziskovanje.[12]

"White hat SEO" proti "black hat SEO"[uredi | uredi kodo]

SEO tehnike se ločijo na dve kategoriji: tehnike, ki jih priporočajo spletni iskalniki, ter tehnike, ki jih spletni iskalniki ne odobravajo in jih poskušajo zmanjševati. To je t. i. "spamdexing". Nekateri strokovnjaki klasificirajo te tehnike oz. metode kot "white hat SEO" in "black hat SEO".[13] Metoda "white hat" ima najboljše in dolgoročne rezultate, medtem ko tisti, ki uporabljajo metodo "black hat", pričakujejo, da bodo njihove spletne strani izobčene takoj ko spletni iskalniki ugotovijo, kaj delajo.[14] Običajno traja precej dlje časa, da se rezultati etičnih tehnih optimizacije pokažejo, napram "black hat" metodam.

Če se SEO tehnika ali metoda prilagaja pravilom spletnega iskalnika in ne vsebuje nobenih prevar ali goljufij, se to imenuje "white hat SEO". Potrebno je zagotoviti, da so vsebine, ki jih indeksira spletni iskalnik, popolnoma enake vsebini, ki jo vidi uporabnik. Z "white hat" metodami se ustvarja vsebina za uporabnike in ne za spletne iskalnike. Namesto da se poskuša pretentati iskalnikov algoritem, so vsebine narejene tako, da so lahko dostopne spletnim pajkom. "White hat SEO" je le učinkovito trženje in zagotavljanje kvalitetnih vsebin uporabnikom.

"Black hat SEO" uporablja neetične in zavajajoče tehnike optimizacije strani. Ena izmed takih tehnik je skrivanje besedila kot del ozadja ali pozicioniranje besedila izven ekrana oz. vidnega območja. Možen je tudi prikaz drugačne spletne strani glede na to, ali jo zahteva uporabnik ali spletni iskalnik. Ta metoda se imenuje "cloaking". Ko iskalnik odkrije take spletne strani, jim močno zmanjša mesto uvrstitve med rezultati ali pa jih izbriše iz podatkovne baze. Za to skrbi iskalnikov algoritem ali iskalnikovi uredniki. Primer je odstranitev spletnih strani BMW Germany in Ricoh Germany leta 2006 zaradi uporabe zavajajočih tehnik spletne optimizacije.[15] Po opravičilu obeh podjetij ju je Google vrnil v svoje podatkovne baze.[16]

SEO kot tržna strategija[uredi | uredi kodo]

Optimizacija ni nujno ustrezna strategija za vsako spletišče, saj so lahko glede na cilje skrbnika spletišča alternativne spletne tržne strategije bolj učinkovite.[17] Med te strategije spada tudi plačljivo iskalno oglaševanje, ki ima svojo obliko SEO optimizacije s kratico ATO (optimizacija besedila oglasov, ang. "Ad Text Optimization"). Uspešna spletna trženjska kampanja lahko z optimizacijo privabi promet, ustvarjen preko organskega iskanja, na oglaševano spletno stran, lahko pa tudi vključuje uporabo plačljivega oglaševanja na iskalnikih in ostalih straneh, gradnjo visoko kakovostnih spletnih strani z namenom privabljanja obiskovalcev, odpravo tehničnih pomanjkljivosti, ki preprečujejo “pajkom” indeksiranje strani, uporabo analitičnih programov, ki lastnikom strani pomagajo meriti obiskanost, in izboljšavo doseganja zastavljenih ciljev.[18]

SEO lahko povrne naložbo. Vendar pa iskalniki z organskimi iskalnimi zadetki ne služijo, njihovi algoritmi se spreminjajo in ne zagotavljajo neprestanih napotitev na stran (Nekatere nakupovalne strani, kot je eBay, so izjeme in mesece vnaprej naznanijo spremembo algoritma). Zaradi negotovosti iskalnikov lahko podjetje, ki je v veliki meri odvisno od prometa prek iskalnih zadetkov, doživi velike izgube, če iskalniki prenehajo pošiljati obiskovalce.[19] Za lastnike spletišč je torej pametno, če svoj poslovni model oblikujejo čim bolj neodvisno od prometa prek iskalnih zadetkov.[20] Kot razlaga zapis na priznanem SEO blogu Seomoz.org:[21] "Ironično je, da spletni oglaševalci zelo majhen del prometa proizvedejo prek iskalnikov." Njihov glavni vir prometa so namreč povezave z drugih spletišč.[22]

Mednarodni trgi[uredi | uredi kodo]

Optimizacijske tehnike so zelo prilagojene prevladujočim iskalnikom na ciljnem trgu. Iskalnikovi tržni deleži se razlikujejo od trga do trga, prav tako konkurenca. Danny Sullivan je leta 2003 izjavil, da Google predstavlja 75% vseh iskanj.[23] V trgih izven Združenih držav Amerike je Googlov delež pogosto še večji, Google pa ostaja prevladujoč iskalnik po vsem svetu.[24] Leta 2006 je imel Google 85-90% tržni delež v Nemčiji.[25] Medtem ko je bilo v tem obdobju na stotine SEO podjetij v Združenih državah Amerike, jih je bilo v Nemčiji[25] le okoli pet. Junija 2008 pa je bil tržni delež Googla v Veliki Britaniji po podatkih Hitwisa blizu 90%.[26] Enak tržni delež je bil dosežen v številnih državah.

Od leta 2009 dalje je le še nekaj velikih trgov, kjer Google ni vodeči iskalnik. V večini primerov, kjer Google ni vodilen na trgu, zaostaja za lokalnim konkurentom. Takšni najbolj opazni trgi so Kitajska, Japonska, Južna Koreja, Rusija in Češka, kjer so vodilni Baidu, Yahoo! Japan, Naver, Yandex in Seznam.cz.

Uspešna iskalna optimizacija za mednarodne trge lahko zahteva strokoven prevod spletnih strani, registracijo imena domene z vrhnjo domeno na ciljnem trgu, spletno gostovanje, ki zagotavlja lokalni IP naslov. Temeljni elementi iskalne optimizacije so sicer enaki ne glede na jezik.[25]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Slovar SEO pojmov, Spletnik SEO". optimizacija-strani.com. 5. 5. 2011. Pridobljeno dne 5. 5. 2011. 
  2. ^ "Slovar SEO pojmov, Spletnik SEO". optimizacija-strani.com. 5. 5. 2011. Pridobljeno dne 5. 5. 2011. 
  3. ^ "Submitting To Search Crawlers: Google, Yahoo, Ask & Microsoft's Live Search". searchenginewatch.com. 12. 3. 2007. Pridobljeno dne 5. 5. 2011. 
  4. ^ "Submitting To Directories: Yahoo & The Open Directory". searchenginewatch.com. 12. 3. 2007. Pridobljeno dne 5. 5. 2011. 
  5. ^ "Directory, Definition & Examples of Directory, SEO Term Glossary". seotermglossary.com. 5. 5. 2011. Pridobljeno dne 5. 5. 2011. 
  6. ^ "Ustvarjanje in pošiljanje zemljevidov spletnih mest". google.com. Pridobljeno dne 5. 5. 2011. 
  7. ^ Cho, J.; Garcia-Molina, H. (1998). "Efficient crawling through URL ordering". Proceedings of the seventh conference on World Wide Web, Brisbane, Australia. Pridobljeno dne 5. 5. 2011. 
  8. ^ "Search Engine Optimization Whitepaper" (PDF). Anvil Media, Inc. 2009. Pridobljeno dne 5. 5. 2011. 
  9. ^ "Najpomembnejši elementi pri optimizaciji". optimizacija-za-iskalnike.studiostyle.si. 13. 7. 2010. Pridobljeno dne 5. 5. 2011. 
  10. ^ Sullivan, Danny (8. 5. 2007). "Newspapers Amok! New York Times Spamming Google? LA Times Hijacking Cars.com?". searchengineland.com. Pridobljeno dne 5. 5. 2011. 
  11. ^ Thurow, Shari (11. 9. 2006). "The Most Important SEO Strategy - ClickZ". clickz.com. Pridobljeno dne 5. 5. 2011. 
  12. ^ "How Usability, Experience and Content Affect Search Engine Rankings". seomoz.org. Pridobljeno dne 5. 5. 2011. 
  13. ^ Goodman, Andrew (17. 2. 2005). "Search Engine Showdown: Black hats vs. White hats at SES". searchenginewatch.com. Pridobljeno dne 5. 5. 2011. 
  14. ^ Whalen, Jill (16. 11. 2004). "Black Hat/White Hat Search Engine Optimization". searchengineguide.com. Pridobljeno dne 5. 5. 2011. 
  15. ^ Cutts, Matt (4. 2. 2006). "Ramping up on international webspam". mattcutts.com/blog. Pridobljeno dne 5. 5. 2011. 
  16. ^ Cutts, Matt (7. 2. 2006). "Recent reinclusions". mattcutts.com/blog. Pridobljeno dne 5. 5. 2011. 
  17. ^ "What SEO Isn't". blog.v7n.com. 24. 6. 2006. Pridobljeno dne 5. 5. 2011. 
  18. ^ Burdon, Melissa (13. 3. 2007). "The Battle Between Search Engine Optimization and Conversion: Who Wins?". Grok.com. Pridobljeno dne 5. 5. 2011. 
  19. ^ Burdon, Andy (30. 4. 2007). "Condemned To Google Hell". forbes.com. Pridobljeno dne 5. 5. 2011. 
  20. ^ Nielsen, Jakob (9. 1. 2006). "Search Engines as Leeches on the Web". useit.com. Pridobljeno dne 5. 5. 2011. 
  21. ^ Baker, Loren (3. 1. 2007). "SEOmoz: Best SEO Blog of 2006". searchenginejournal.com. Pridobljeno dne 5. 5. 2011. 
  22. ^ "A survey of 25 blogs in the search space comparing external metrics to visitor tracking data". seomoz.org. Pridobljeno dne 5. 5. 2011. 
  23. ^ Graham, Jefferson (2003-08-26). "The search engine that could". USA Today. Pridobljeno dne 5. 5. 2011. 
  24. ^ Jarboe, Greg (22. 2. 2007). "Stats Show Google Dominates the International Search Landscape". searchenginewatch.com. Pridobljeno dne 5. 5. 2011. 
  25. ^ 25,0 25,1 25,2 Grehan, Mike (3. 4. 2006). "Search Engine Optimizing for Europe". clickz.com. Pridobljeno dne 5. 5. 2011. 
  26. ^ Schofield, Jack (10. 6. 2008). "Google UK closes in on 90% market share". The Guardian. Pridobljeno dne 5. 5. 2011. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Vzpostavljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Optimizacija_spletnih_strani&oldid=4880906«