Med znanim zgodovinskim mestom in primestno vaško skupnostjo, med urbanim življenjem in življenjem z naravo. Soproga Milana je srečala med študijem v Ljubljani, se leta 1964 poročila z njim in si ustvarila družino. Že kar nekaj let si nabira izkušnje kot babica.
Za dobro počutje si moramo vzeti časzase. Kdaj se vi dobro počutite?
Vzeti si čas zase pomeni tudi, da se za hip ustaviš. Vdihneš. Da imaš komu povedati svoje razmišljanje, skrbi in radostno doživetje. Da imaš koga, ki mu rad prisluhneš, prijatelje, otroke, družino. Dobro se počutim, kadar nisem »sama«, ko pričakujem svoje, da pridejo domov, ko prebiram knjigo, poslušam glasbo, se ukvarjam z vrtom, grem v naravo ali v družbo.
Greste raje na morje ali v hribe? Kaj ne sme manjkati v vaši prvi pomoči?
Veselim se poletja in dopusta na morju, prav tako tudi izleta v hribe. V moji prvi pomoči se zberejo dobro aseptično milo, tudi hipermangan, medicinsko oglje, čaj, propolis, termometer, aspirin, borvazelin, obliž in povoj, nekaj vrvice, nožek, pinceta, šivanka in vžigalice. Če ničesar ne uporabim, smo dopust zdravo preživeli.
Izkušnje nas z leti naredijo previdnejše. Kako vi skrbite za svoje zdravje?
Skrbeti za zdravje je kar težko. Vsepovsod slišiš o boleznih, zdravilih in terapijah zanje. Najboljše zdravilo se mi zdi znanje. Poznati vzroke in posledice. Vendar, kako prav ravnati v razmerah, na katere nimaš vpliva, v okoliščinah dela, ki materialno ali časovno ne omogočajo zdravega ritma, počitka in zdrave prehrane? Upoštevam nauke staršev, predvsem svoje mame, ki nas je pri pripravi hrane in uporabi zelišč in dišavnic vedno učila o tem, kaj in za kaj je kaj zdravo in kaj ne gre skupaj. Nikoli ni dajala »tisoč stvari skupaj« v lonec ali na krožnik, čeprav je na vrtu raslo veliko različnih rastlin. Pravilo je bilo: danes to, jutri drugo. Ob tem se včasih sprašujem, ali ne tičijo alergije tudi v prevelikem mešanju hranil od vsepovsod, poleg umetnih dodatkov in škropiv. Pri rekreaciji usmerjam korak primerno starosti in odmerjam svoje delo, tudi počitek pride prav za moje zdravje.
Strokovnjaki nas nenehno opozarjajo na škodljivost sončnih žarkov. Kako vi poskrbite za zaščito pred soncem?
Od nekdaj sem rada v senci. Vse je zdravo v zmernih količinah. Kar je preveč, škodi, pa naj bodo to mleko, delo, sonce ali senca. Poslušam strokovnjake, čeprav mi je jasno, zakaj moč sonca požge travo. Dobro je, da so iznašli zaščitne kreme, ki pa ne zmorejo vsega. Glede sonca posnemam domačine, ki živijo v sončnih krajih, sem v senci, si pokrijem glavo in prav lepo porjavim.
Zelo neradi obiskujemo zdravnike. Ponavadi čakamo, da se nas bolezen resno dotakne. Pa vi?
Pri meni to velja za zobobol, čeprav se zavedam, da je laže in manj boleče odpraviti težavo na začetku, ko še ni prehuda. Prav se mi zdi, da se čim prej posvetujemo z zdravnikom, že ob prvih znakih. Zdaj je to mogoče opraviti tudi po telefonu in internetu. Preventiva je zelo pomembna za nas in zdravstveno osebje. Gre pa tudi za spoštovanje in upoštevanje medicinske stroke, ki nam je dosegljiva, in za našo soodgovornost za zdravje.
Kako se vi spopadate s stresom? Od kod črpate energijo?
Stresa je bilo in ga je v mojem življenju še precej, a se odzovem nanj. Ne morem se mu izogniti, pride nepričakovano, prizadene čustva in telo. Težava je, če predolgo traja. Sama raje ostajam občutljiva za vse, kar se dogaja meni in drugim. Po mojem mnenju je tukaj, v mojih čustvih in sočutenju moj vir energije. Prav v čustvih, ki so se stresla.
Že nekaj let je, odkar ste se umaknili iz javnosti, ste pa še vedno zelo priljubljeni. Kaj se je za vas najbolj spremenilo, odkar niste več prva dama?
Stresa je manj. Marsikaj se je spremenilo, a bistveno nič, pravzaprav. Še vedno sem Štefka, znanka iz sosednje ulice ali drugega kraja. Še vedno sem uspešna v nabiranju let, še vedno sem rada z ljudmi in jim po svoje, po človeško hodim naproti. In več časa je za dom in klepet z mojimi dragimi. Skrbi, ki sem se jim posvečala prej skupaj z vsemi državljani, pa so še vedno z mano.
Kaj je za vas največje zadovoljstvo?
Življenjske in preproste stvari, ki nas povezujejo v družini in z ljudmi. Velike in male sanje. Velike sanje so najprej mir z rešljivimi konflikti brez vojn, so sporazumevanje in znanje za delo v javno dobro ter blagostanje z ekološko in socialno ozaveščenostjo in solidarnostjo. Male sanje se mi uresničujejo. Z nasmehom gledam dedka in vnuka pri delu in igri, še bolj, ko skupaj kuhata joto ali gobovo juho za vso veliko družino, jaz pa medtem v svojem kotičku prebiram knjigo in vonjam prihajajočo jed. Če bi namreč bila v kuhinji, bi lahko sprožila konflikt o peteršilju, ki pa verjamem, da bi ga bilo mogoče odpraviti.
Kaj bi svetovali našim bralcem glede zdravja in boljšega počutja?
Imejte se radi in prijateljujte z naravo. Življenje zna biti hudo težko. Včasih se ne zavedamo, kaj vse nam je dobrega dano in da ima vse svojo končnost, tudi naše življenje in naše zdravje. Vse, česar nekdo vzame preveč, drugemu zmanjka. Ravnotežje v naravi pa nas uči, kaj je zdravje. Če bomo naravi sledili in jo varovali, bo naše počutje gotovo boljše.