Fizični svet Slovenske obale in podmorja

Stare Slike Obale

Stare Slike In Fotografije Slovenske Obale Ter Okolice

Višinski Posnetki

Panoramski Posnetki Narejeni S Pomočjo Balona Na Heli

Avionski Posnetki

Višinski Posnetki Slikani Iz Aviona – Od 500 Do 1000 M

Posnetki Iz Barke

Panoramski Posnetki Narejeni Iz Jamborja Jadrnice

Posnetki Iz Avta

Posnetki Narejeni Med Vožnjo Po Slovenski Obali

Slovenska Obala – Koper

Nekdanja Glavna Mestna Vrata, Iz Leta 1516, So Bila Zgrajena V Renesančnem Slogu In Se Ponašajo S Številnim Heraldičnim Okrasjem, Med Katerim Slikovito Izstopa Sonce, Ki Simbolizira Mestni Grb. Postaviti Jih Je Dal Koprski Podesta Sebastiano Contarini, Posnemajo Pa Antični Slavolok. Vrata Muda So Danes Edina Ohranjena Mestna Vrata Od Nekdanjih Dvanajstih.

Mediteransko mesto Izola

Izola je živahno mediteransko mesto, ki ga prepoznate po prisrčnosti in gostoljubnosti prijaznih prebivalcev. Čeprav je danes predvsem turistično središče, se njena duša še vedno ohranja v ribištvu ter pridelavi vina in olja, zaradi česar je tako zelo drugačna od sosednjih obmorskih mest.

Obalno Mesto Piran

Piran je staro pristaniško mesto v Slovenski Istri. Mesto je dvojezično, italijansko ime zanj je Pirano. Leži na rtu Piranskega polotoka. Piran je ohranil srednjeveško zasnovo z ozkimi ulicami in tesno stisnjenimi hišami, ki mu dajejo tipičen mediteranski značaj in poseben čar. Nad hišami na hribu gospoduje baročna cerkev svetega Jurija z visokim razglednim stolpom in z vrsto slikarskih umetnin v notranjosti. Cerkev je dobila današnjo podobo leta 1637. Kraj je bil poseljen že v predrimskem času. V letih med 1909 in 1953 je bil s Portorožem in Lucijo povezan z električno železnico. Danes je Piran upravno in turistično središče, ki ob koncih tedna privablja domače in tuje obiskovalce. Največje znamenitosti v Piranu so Tartinijev trg, občinska palača, Loža, Benečanka, ki je najstarejša ohranjena hiša na Tartinijevem trgu, Tartinijev spomenik, Tartinijeva hiša, kamnita stebra za zastave, sodna palača, Trg 1. maja ali Stari trg in staro mestno obzidje, ki je sestavljeno iz treh obzidij iz različnih obdobij.

Slovenska obala

Slovenska obala, pogosto samo Obala, označuje območje ob slovenski obali Jadranskega morja ter tudi zaledje (Slovenska Istra). Dolga je 43.157 metrov (~ 43 kilometrov) 46,6 km in je najkrajša evropska obala (razen obale Bosne in Hercegovine in Monaka). Na severu meji na italijansko obalo, na jugu pa z reko Dragonjo na Hrvaško. Obalo oblivajo Koprski, Strunjanski in Piranski zaliv. K obali štejemo običajno še teritorialno morje Republike Slovenije, ki meri nekaj več kot 300 km². Od Kopra do Izole poteka tudi Obalna cesta. Obalo si delijo občine Koper, Izola in Piran.

Burja na Obali

Burja izhaja iz starogrške besede borea: sever in je hladen, sunkovit, po večini suh severovzhodni veter, ki se najpogosteje pojavlja med mesecem novembrom in aprilom. Čeprav pojav burje poznajo na večini celin, je verjetno najbolje raziskano območje burje prav v naši bližini, na Jadranu. V Sloveniji piha burja v primorju jugozahodno (JZ) in južno (J) od visokih dinarskih planot, kjer je tudi najbolj pogosto zastopan veter. Pri samem pojavu burje moramo že v začetku ločiti med lokalno ˝burjo˝, ki nastane zaradi hladnega zraka nad kraškimi dolinami in se zaradi razlike v gostoti spušča proti dolini, kjer je zrak z manjšo gostoto (tako nastale vetrove imenujemo katabatični vetrovi in dosegajo hitrosti do 20 m/s), in burjo kot bolj obsežnim pojavom.