Slovaška

Slovenská republika Slovaška republika
Himna: Nad Tatrou sa blýska "Nad Tatrami se bliska"
Lega  Slovaške  (temno zelena) – na Evropski celini  (zelena & temno siva) – v Evropski uniji  (zelena)  —  [Legenda]
Glavno mesto (in največje mesto)		Bratislava 48°09′N, 17°07′E
Uradni jeziki		Slovaščina
Etnične skupine (2011)		80,7 % Slovaki, 8,5 % Madžari, 2,0 % Romi, 0,6 % Čehi, 0,6 % Rusini, 7,0 % drugo
Demonim		Slovak
Upravljanje		parlamentarna republika
-	predsednik	Andrej Kiska
-	ministrski predsednik slovaške	Robert Fico
neodvisnost
-	od Avstro-Ogrske kot Češkoslovaška:	28. oktober 1918
-	od Češkoslovaške:	1. januar 19931
Vstop v EU		1. maj 2004.
Površina
-	skupaj:	49,035 km² (129.)
-	voda (%):	zanemarljivo
Prebivalstvo
-	ocena 2011:	5.445.324 (111.)
-	štetje 2011:	5.397.036
-	gostota:	111/km² (88th)
BDP (PKM)		ocena 2011
-	skupaj:	126,916 milijarde USD
-	na prebivalca:	23.304 USD
BDP (nominalno)		ocena 2011
-	skupaj:	96,089 milijarde USD
-	na prebivalca:	17.643 USD
Gini (2005)		26 (nizek)
HDI (2011)		0,834 (zelo visok) (35.)
Valuta		evro (€)2 (EUR2)
Časovni pas		CET (UTC+1)
-	poletni (DST):	CEST (UTC+2)
Vrhnja domena (TLD)		.sk3
Klicna koda		++421
1 Češkoslovaška se je razdelila na Češko in Slovaško 2 Pred 2009: slovaška krona 3 Tudi .eu, kot preostale članice Evropske unije.

Slovaška (slovaško Slovensko), uradno imenovana tudi Slovaška republika (slovaško Slovenská republika), je celinska republika v Srednji Evropi, omejena na severozahodu s Češko, na severu s Poljsko, na vzhodu z Ukrajino, na jugu z Madžarsko in na zahodu z Avstrijo.

Prebivalstvo

Večinski delež prebivalstva, okoli 86 %, predstavljajo Slovaki. Najštevilčnejša manjšina so Madžari z 8,5 % deležem. Sporni so podatki o Romih. Na zadnjem popisu so jih našteli za 1,7 %, vendar strokovnjaki domnevajo, da jih je okoli 5,6 %, le da so se zaradi diskriminacije izrekli bodisi za Slovake bodisi za Madžare. Če to drži, je treba delež Slovakov in Madžarov zmanjšati za skupno 4 odstotne točke. Manj številne narodne manjšine predstavljajo Čehi, Rusini, Ukrajinci, Nemci in Poljaki. Uradni jezik je slovaščina, na nekaterih področjih, zlasti na jugu in vzhodu države, ima madžarščina status drugega uradnega jezika.

Verska sestava

Okoli 60 % vseh prebivalcev pripada rimskokatoliški cerkvi. 9,7 % jih je ateistov, 8,4 % prebivalcev so protestanti, približno 4 % jih pripada grškokatoliški cerkvi, 0,9 % vzhodnopravoslavni cerkvi. Od predvojnih 120.000 Judov jih je do danes ostalo le okoli 2.300.

Površje

Slovaška je celinska država brez izhoda na morje. Relief je večinoma gorat in hribovit, saj skozi državo potekajo Karpati. V Visokih Tatrah na severu države se nahaja gora Gerlachovský štít, ki je z 2.655 m najvišja točka. Nekaj nižinskega sveta je v porečju Donave na jugozahodu in na jugovzhodu države. Najnižja točka (94 m) se nahaja na skrajnem vzhodu, kjer reka Bodrog teče na Madžarsko. Najdaljša slovaška reka je Váh, ki izvira v Visokih Tatrah, teče skozi severno in zahodno Slovaško ter se po 403 km pri Komárnu izliva v Donavo. Pomembna reka je tudi Hron. Območje okoli Rožňave (zahodno od Košic) je zakraselo z značilnimi kraškimi pojavi.

Zgodovina

Pred 5. stoletjem pr. n. št.

Okoli leta 500 pr. n. št. je bilo ozemlje sedanje Slovaške poseljeno s Kelti, ki so zgradili mogočno utrdbo na mestu današnje Bratislave in Havranoka. Biatecs, srebrnik z imeni keltskih kraljev predstavlja prvo znano uporabo pisave na Slovaškem. Od 2. stoletja pr. n. št. je razširjeni rimski imperij ustanovil in vzdrževal več utrdb ob bregovih in severno od Donave, največji sta bili poimenovani Carnuntum in Brigetio. V bližini najbolj severne točke rimskih osvojitev, ob Limesu Romanusu, je obstajal zimski tabor Laugaritio (na kraju sedanjega Trenčina), kjer se je pomožna II. legija bojevala in zmagala v odločilni bitki proti germanskim plemenom Quadi leta 179 pr. n. št., med Markomanskimi vojnami. Kraljestvo Vannius, ki so ga ustanovila germanska švabska plemena Kvadi in Markomani pa tudi več drugih manjših germanskih in keltskih plemen, vključno z Osi in Cotini, je obstojalo na zahodu in v osrednji Slovaški od 8. - 6. stoletja pr. n. št. do leta 179 pr. n. št.

Slovanske države

Slovanska plemena so se na ozemlju današnje Slovaške naselila v 6. stoletju. Zahodna Slovaška je bila center Samove plemenske zveze v 7. stoletju. Slovanska država, znana pod imenom »principat Nitra«, se je izoblikovala v 8. stoletju in njeni vladar Pribina je dal posvetiti prvo znano krščansko cerkev na Slovaškem leta 828. Skupaj s sosednjo Moravsko je bil principat jedro Velikomoravske od leta 833. Največjo moč je Velikomoravska dobila s prihodom bizantinskih misijonarjev sv. Cirila in sv. Metoda, za časa vladavine princa Rastislava in med ozemeljsko razširitvijo pod kraljem Svatoplukom I.

Kraljevina Madžarska

Po razpadu Velikomoravske v začetku 10. stoletja so si Madžari postopoma priključili ozemlje današnje Slovaške. Proti koncu 10. stoletja je sedanja Slovaška postala del nastajajočega madžarskega principata, ki se je po letu 1000 razvil v kraljevino Madžarsko. Slovaško ozemlje je ostalo sestavni del Madžarske države vse do leta 1918. Etnična sestava se je spremenila s prihodom Karpatskih Nemcev v 13. stoletju, Vlahov v 14. stoletju in Judov. Število prebivalcev se je močno zmanjšalo zaradi invazije Tatarov leta 1241 in lakote ter epidemij kuge po njej. V srednjem veku današnjo Slovaško označujeta rast mest, gradnja številnih kamnitih gradov in razvoj umetnosti. Leta 1465 je madžarski kralj Matija Korvin ustanovil prvo univerzo v Bratislavi, ki pa je prenehala delovati po njegovi smr]i leta 1490.

Turški imperij je začel svoje osvajalne pohode na Madžarsko in zasedba Bude (Budimpešte) v začetku 16. stoletja je zahtevala prestavitev centra kraljevine Madžarske v Bratislavo, ki je leta 1536 postala prestolnica Madžarske. Turški vpadi ter spopadi z Habsburško monarhijo so močno opustošili deželo, posebej še podeželje. Ko so se bili Turki proti koncu 17. stoletja prisiljeni umakniti iz Madžarske, je pomembnost Slovaške upadla, četudi je Bratislava obdržala svoj status glavnega Madžarske vse do 1848, ko so prestol vrnili v Budimpešto.

Med revolucijo v letih 1848-49 so Slovaki podprli avstrijskega cesarja z željo, da bi bili neodvisni od madžarskega dela monarhije, toda to jim ni uspelo. Ker so se odnosi med obema narodoma poslabševali (glej: madžarizacija), je bila posledica ločitev Slovaške od Madžarske po I. svetovni vojni.

Češkoslovaška in druga svetovna vojna

Leta 1918 je Slovaška skupaj z Češko in Moravsko oblikovala skupno državo Češkoslovaško, z mejami, kot sta jih določali Saintgermainska in Trianonska mirovna pogodba. Leta 1919 je med kaosom po razpadu Avstro-Ogrske Slovaško napadla provizorična Madžarska sovjetska republika in ena tretjina Slovaške je začasno postala Slovaška sovjetska republika. V medvojnem obdobju je bila demokratična in napredna Češkoslovaška pod stalnim pritiskom vlad Nemčije in Madžarske, dokler ni prenehala obstajati leta 1939, zaradi sklenitve Muenchenske pogodbe, podpisane eno leto prej. Južni del Slovaške je pripadel Madžarski, zaradi podpisa Dunajske deklaracije. Pod pritiskom nacistične Nemčije je prva Slovaška republika, ki jo je vodil klero-fašistični Josef Tiso, razglasila svojo neodvisnost od Češkoslovaške leta 1939. Nova vlada je bila močno povezana z Nemčijo in je polagoma postala njena marioneta. Večina tukajšnjih Judov je bila med holokavstom deportirana v nemška koncentracijska taborišča. Protifašistično gibanje je vodilo več oboroženih spopadov leta 1944, znanih kot Slovaška narodna vstaja, sledili pa sta ji krvava nemška okupacija in gverilski boji.

Komunistično obdobje

Po II. svetovni vojni je bila ponovno vzpostavljena Češkoslovaška in leta 1947 je bil Josef Tiso obešen zaradi svojega sodelovanja z nacisti. Več kot 76.000 Madžarov in 32.000 Nemcev je moralo zapustiti Slovaško v seriji množičnih selitev prebivalstva, ki so jih začeli zavezniki na Potsdamski konferenci. Ti dogodki so še danes vzrok napetosti med Slovaško in Madžarsko. Češkoslovaška je prišla pod sovjetski vpliv in pritisk držav Varšavskega pakta po udaru leta 1948. Državo so okupirale vojske Varšavskega pakta leta 1968, ko se je zaključilo obdobje liberalizacije pod vodstvom Aleksandra Dubčka. Leta 1969 je Češka postala federacija Češke in Slovaške socialistične republike .

Ustanovitev Slovaške

Koncu komunistične vladavine na Češkoslovaškem leta 1989, med miroljubno »Žametno revolucijo«, je sledila ponovna delitev države, tokrat na dve državi naslednici. Julija 1992 se je Slovaška, pod vodstvom predsednika vlade Vladimirja Mečiarja, razglasila za neodvisno državo, kar je pomenilo, da so njeni zakoni nadomestili dotedaj veljavne federativne. Poleti 1992 sta se Mečiar in češki predsednik vlade Vaclav Klaus pogajala in dogovarjala o podrobnostih glede ločitve federacije in o delitvi. Novembra je zvezni parlament izglasoval, da se bosta uradno državi ločili 31. decembra 1992. Tako sta republika Slovaška in republika Češka odšli vsaka svojo pot 1. januarja 1993. Slovaška je ostala tesni sodelavec Češke, obe državi sodelujeta z Madžarsko in Poljsko ter znotraj Višegrajske skupine. Slovaška je postala članica zveze NATO 29. marca 2004 in Evropske unije 1. maja 2004.

Upravna delitev

Slovaška je upravno razdeljena na osem pokrajni(slovaško »kraj«), imenovanih po njihovih upravnih središčih.

• Banskobistriški okraj (Banskobystrický kraj) (glej tudi Banská Bystrica)
• Bratislavski okraj (Bratislavský kraj) (glej tudi Bratislava)
• Košiški okraj (Košický kraj) (glej tudi Košice)
• Nitranski okraj (Nitriansky kraj) (glej tudi Nitra)
• Prešovski okraj (Prešovský kraj) (glej tudi Prešov)
• Trenčinski okraj (Trenčiansky kraj) (glej tudi Trenčín)
• Trnavski okraj (Trnavský kraj) (glej tudi Trnava)
• Žilinski okraj (Žilinský kraj) (glej tudi Žilina)

Okraji se nadalje delijo na skupno 79 okrožij (ed. okres, mn. okresy).

Zemljevid Slovaške

Državni prazniki

• 1. januar - dan vzpostavitve Slovaške republike
• 6. januar - dan svetih treh kraljev
• veliki petek in velikonočni ponedeljek (po gregorijanskem koledarju)
• 1. maj - praznik dela
• 8. maj - dan zmage nad fašizmom
• 5. julij - dan sv. Cirila in Metoda
• 29. avgust - obletnica slovaške narodne vstaje
• 1. september - dan ustave
• 15. september - dan naše trpeče gospe
• 1. november - dan vseh svetih
• 17. november - dan boja za svobodo in demokracijo
• 24. december - božični večer
• 25. december - božič
• 26. december - dan sv. Štefana

Poleg tega obhajajo tudi naslednje spominske dneve, ki niso dela prosti:

• 25. marec - dan boja za človekove pravice
• 13. april - dan krivično preganjanih oseb
• 4. maj - dan sestrelitve Milana Rastislava Štefánika
• 7. junij - obletnica memoranduma slovaškega naroda
• 5. julij - dan slovaških izseljencev
• 17. julij - dan neodvisnosti
• 4. avgust - dan Slovaške matice
• 9. september - dan žrtev holokavsta in rasnega nasilja
• 19. september - dan prvega zasedanja slovaškega Narodnega sveta
• 6. oktober - dan žrtev prelaza Dukla
• 27. oktober - dan žrtev černohovske tragedije
• 28. oktober - dan ustanovitve Češkoslovaške
• 29. oktober - rojstni dan Ľudovíta Štúra
• 30. oktober - obletnica deklaracije slovaškega naroda
• 31. oktober - dan reformacije
• 30. december - dan deklaracije o Slovaški kot neodvisni cerkveni provinci

Glej tudi

• seznam suverenih držav
• Slovaška književnost

Zunanje povezave

• Uradna spletna stran vlade