Danilo Kocjančič – Danilo poje Kocjančiča

2005, Nika records

V navadi je, da glasbeniki velikega kova po nekem obobju plodnega obdobja izdajo t.i. Greatest hits – kot spomenik, presek svojega dela, ker se spodobi, ker je taka navada…

Na teh največjih hitih izidejo komadi, ki so visoko kotirali na glasbeni borzi v svojem zlatem obdobju. In, nekateri te ‘greatest hits’ štejejo kot album, nekateri ga smatrajo kot kompilacijo …

Danilo Kocjančič se je odločil za drugačen pristop. Izdal, na novo je posnel komade, ki so bili narejeni za druge avtorje. Te pesmi je odpel sam, posnel na novo s svojo ekipo in nastal je album, ki je ideološko sigurno nadgradnja ‘greatest hits’. Plodni avtor s Primorske, ki že sigurnih trideset let ustvarja glasbo, piše glasbo, dela aranžmaje – vse to na zavidljivo visoko ravni. Njegova besedila so črpana iz življenskih zgodb, lepo oblikovana in našminkana, da so dostopna širši množici. Zanimivo je, da je napisal zelo dobra besedila tako za moški, kot tudi za ženski spol. Iz ‘primorske naveze’ Kocjančič, Legovič je tako izšlo kar nekaj pevk, ki so uspele na slovenski rock in pop sceni (Tinkara Kovač, Lara Baruca, Ylenia Zobec, Polona Furlan,…). Vsaki je napisal hit, s katerim so z lahkoto prodrle na sceno iz popolne anonimnosti.

Na izdelku tako najdemo pesmi, ki so bile napisane za Tinkaro Kovač (Veter z juga, Znam živet na tleh), Polono Furlan (To je dovolj zame), Kalamare (Koper), Slavka Ivančiča (Črta) in druge. Poslušalcu se tako približa Kocjančič kot kantavtor – pesmi zazvenijo v svoji primarni obliki in jih je zanimivo primerjati z ‘originali’. Pesmi je prilagodil svojemu petju, svojim sposobnostim in tipiki petja. Ohranil je pa svoj stil, ki smo ga nazadnje slišali v skupini Halo – tako je tudi izdelek v celoti podoben (po zgradbi) skupini Halo. Prednjačijo akustične kitare,vse ostalo je trdno ozadje, ki drži akustiko na trdnih tleh. Aranžmaje besedil, ki so bili napisani za ženske, je v moške priredil Drago Mislej – Mef. Tako v komadih, za katere smo bili vajeni, da jih poje nekdo drug, slišimo Danilov tipičen vokal. Njegove ozko odpete samoglasnike, tako značilne zanj in tipične primorske vokaliste. Ožitev vokalnih linij, ki bi zanj bile pretežke za odpeti. In ohranitev tistih originalnih vokalnih začimb, značilnih zanj. Zanj je značilen ‘barski’ vokal, ki nima razpona, dinamike in višine – ima pa šarm, prepričljivost… In, odpeto je sigurno in suvereno. Osnova v pesmih je, kot že napisano, akustična kitara. V aranžmaje je vključenih veliko trobil in pihal. Tako dobimo pri pesmih etno pridih, nekateri koščki nas odvlečejo daleč proč na jug. Aranžmajsko so pesmi bogate, brass sekcije podarjajo Idrijske putrauke, Ivo Bašič (pozavna), kitare Zdenko Cotič, base Jadran Ogrin, klavir Patrik Greblo, spremljevalne vokale pa ekipa Jana Plestenjaka (Rudi Bučar, Tadeja Fatur).

Ob sebi je zbral res eminentno ekipo – navsezadnje pa je to ekipa, s katero sodeluje že praktično vse življenje. Začenši s Cotičem (Bazar) in Ogrinom (Kameleoni). Zanimivo je, da je spremljevalne vokale na Veter z juga odpela Tinkara Kovač. Prav tako je prispevala flavte za omenjeni komad. Verjetno zato, ker je to najbolj prepoznaven del komada in bi brez teh Tinkarinih značilnosti komad marsikaj izgubil. Najbolj impulziven komad na plošči se mi zdi pesem Koper (napisana za Kalamare). Nekako se mi zdi, da je na njej napisana impresija nekega avgustovskega dneva, ko se ne odločiš za izlet, nastane pa ravno to. V tej pesmi Kocjančiča zlahka najdemo, njegovo navezanost na rodno Primorsko … žitkarjenje, ki ti ga kraji, kamor morska sol ne prodre, ne morejo nuditi. Tako nam je Danilo, ki nas spremlja že leta – od Prizme, Bazarja, Haloja in samostojnega avtorja – ponudil izdelek, katerega ideja je zanimiva in redko slišana. Približal se nam je kot avtor. Nekaterim je s tem povedal, da je zelo ploden avtor, na festivalih neštetokrat nagrajen. Posnel je svoj greatest hits, ki pa to ni. Je nov izdelek. Približal nam je kraje, kjer Črni kal Kras prestavi …

Dragan Babuder